#Poezija

Žalost

titanic1 min branja
Deli zgodbo

Žalost je prišla na vrata, vstopila je in čakala. Seveda sem jo prepoznala, vendar nisem je nagnala. Kaj delaš tu in kaj želiš? Nisem te klicala. Odidi stran, da sama bom, ne misli, da se bom jokala.

Prejšnji članek na to temo

Tretje tisočletje

Komentarji

1 komentar

Stoyan Svet
Oprost topilo žalosti


Kadar te obide žalost brez razloga,

je lahko to tudi tvoja senca iz preteklosti,

ali pa iz tvojega prejšnjega življenja,

saj karkoli storimo drugim,

vedno storimo to tudi sebi

in kadar to ponovno doživimo,

pride spet prav tisti pravi čas,

da sebi in vsem drugim oprostimo

in se znova v srcu zveselimo. :)

lp


---
stojči