Spomin!

Ob oknu žalosten stojim, V mislih nate spomin me budi na dan, Ko spoznala sva se. Mislil sem, da vse skupaj so sanje bile, a uštelo se je moje srce. Sanje, Ki izginejo z dnem. Pa niso bile sanje. Bila si resničnost. Bila in še vedno si mi vse, Kar sanje govorile so mi. Saj sanjam te, Sanjam z odprtimi očmi. Kako na takšno dekle pozabil naj bi? Ta tvoj nasmeh, Te tvoje nagajive oči, Ta tvoj pogled življenja, V meni je upanje zbudil, Da spoznal sem te, Da vse skupaj le niso sanje bile, Ti moje skrivnostno dekle! Andrej