#Poezija

Svoboda Duha

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ko gledam tja v morje, ko je megla, se zdi mi, kot da ni več sveta! Nebo je skoraj temno in galebi počivajo ob moji strani. "Zakaj sem tu?" se sprašujem "Zakaj mi je to namenjeno?" nadaljujem... Duh moj se širi naprej.. moja notranjost je, kakor da nima mej... tako prijetno je.. Prežame me občutek svobode.. Vem, da sem lahko tu in tam! Zmorem, nihče ne bo sam! Kako malo je bilo potrebno, da sem našla izgubljeno .. le en pogled tja, proti koncu sveta..

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Ljubezen