#Poezija

Prijateljici

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

nevem če boš razumela, kaj sem želela. nevem če boš pozabila, kar sem storila. rada bi ti povedala veliko stvari.. kako je svet lep in kako je, če te ni . rada bi ti opisala pot, ki me je pripeljala iz zmot. jaz nisem popolna.. sem samo človek, kakor ti. in vendar sem čudež, ki se zgodi. za oprosti je prepozno, vendar boli, kako je grozno! ko greš mimo kot da me ne poznaš.. boli. ko me ne vidiš, čeprov gledaš skoz me, kako srce boli, ker sva bili prijateljici medve in svet še naprej... molči.. ali ni otročje, nekomu zameriti zaradi napak? ki jih sama rešiti nisem znala?? se kdaj počutiš, kot se jaz? kako me sploh razumeš? ko bi me poznala.. poglej, odpiram ti srce, brezupno se mi zdi. pesem, besede vse, strah, ki iz mene kipi.. *** v resnici nisem taka... polna sem straha*** ***bojim se***

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

titanic
Draga Navihana in Malena! Pozdravljam vaju obe in čutim isto, saj sem tudi sama doživela to izgubo. Da te izda prijateljica, se mi zdi huje in bolj boleče kot, če izgubiš ljubljeno osebo ali če ti prijatelj ali ljubljena oseba umre. Iskusila sem in ob prebiranju vajinih misli, se mi je ranica, ki še ni popolnoma zaceljena, nekoliko odprla. Bolečina je verijetno res na obeh straneh, saj, ko človek spozna, da je nekoga prizadel, boli tudi njega. Da takrat pa itak živi v zablodi in dobiva preizkušnje, ki ga vabijo, da se pogleda v sebe, v svoje obnašanje in zmote, ki jih počne. Vzrok - posledica. Oprostiti in iti naprej je najlažje reči, a težje storiti. Bolečina, ki ti jo nekdo prizada zaradi izdaje je kruta. Človek, ki ne razume ozadja lahko izgubi zaupanje v vse ljudi, morda celo v sebe. Ko najprej verjame, da sam tega ne bi nikoli storil drugemu, dobi lekcijo in vidi, da je vse mogoče. Nisem prizadela nobenega človeka na tak način, a nisem vedela, da je bila oseba prizadeta zaradi nepremišljenega dejanja, ki sem ga storila nekoč. Včasih človek nič ne misli ali se ne zaveda posledic svojih dejanj, kar pa je odraz nezrelosti človeka. Rastemo, zorimo kot roža in rastlina, saj smo del narave. Učimo se biti dobri in ljubeči na različne načine in v različnih situacijah, ki jih imamo na voljo. Vsak dan imamo možnosti, ki se nam ponujajo, da smo boljši, s tem pa tudi srečnejši. Kar dajemo, prejemamo, pa čeprav v drugi obliki in na drugačen način. Vsaka bolečina nam lahko prinese spoznanje, ki je kot biser na naši poti srečnega življenja. Prav iz bolečin se razvijamo, kot metulj iz bube. Sprejmimo bolečino in pričakujmo preobrazbo, ki je na poti vsak trenutek. Bodita v miru in ljubezni, Titanic
asta
Odgovor na komentar: titanic
Draga Titanic! Ja. Rastemo in zorimo kot roža in rastlina. Ti pa zoriš kot pšenica, ki že gre v klasje, tako razumeš stvari. Poskušam hoditi za tabo na duhovni poti in te pozdravljem Asta
Malena
Verjamem, da je ena najhujših stvari, ko izgubiš prijatelja/ico. Verjetno je huje, če se to zgodi po tvoji lastni krivdi, a če je kriv/a prijatelj/ica, verjemi, da tudi zelo boli. Pojdi do nje, povej ji kaj čutiš... Na koncu vedno zmaga dobro oz. ljubezen. Naj te vodi to. Malena --- ...Po tujih sledeh ne prideš na svoj cilj...
Prejšnji članek na to temo

Sonce