#Poezija

Poljub v slovo...

Malena1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Predala zadnjo sem bitko in izgubila sem vojno - priznam. Mojo srečo obesila sem na nitko, ni več drugega kot da v usodo se vdam. Nemočna proti tvoji sem trmi, nemočna proti temu kar ona ima. Znašla sem na poti se strmi, da priznam si - eno postala sta. Ogromno solz po licu je steklo in tudi zdaj v potokih teko. Ko bi le srcu kaj reklo, da naj razume - usoda je to. Dolgo bila ljubezen sem tvoja, zdaj dolgo igrala sem ljubico ti. Vedno iskrena bila čustva so moja, a ta iskrenost izplačala se ni. Zdaj se poslavljam s poljubom v slovo in vem, da to je zadnje dejanje. Naj življenje tvoje lepo, srečno bo, ko bodo zame obstajale le še sanje

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

titanic
V svoji majhnosti in predanosti se vidi naša veličina.
jaka
Veličino sreče, nam prikaže grenkoba nesreče. Tako je to. lp.
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: jaka
Poljubi se v ogledalu V šoli življenja se hočeš ali nočeš, prav vsak uči in tvoja iskrenost, to si v bistvu ti in kdor je iskren, ta vedno dobi, kdor pa ne, pač v igrah življenja zgubi. Tvoja usoda je, da se znebiš svojih sanj in da spoznaš v realnosti srca, svoj zavesten raj. :) lp --- stojči
Prejšnji članek na to temo

Lili - ( otrok)