#Poezija

Prepuščam ti

titanic1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Odpiram se kot cvet in dvigam roke k tebi: prosim pridi spet in me po pravi poti vodi. Ali je prav ali narobe kar rekla sem in naredila, čisto srce je in polno svobode, in tiho sem spregovorila. Kar rekla sem, je izrečeno, sedaj sem Tebi prepustila. Naredil boš naprej zdaj ti, kot je prav in se ti zdi. Vodi me in pomagaj mi, da šla naprej bom in živela, če prav ali narobe takrat sem imela, obrnil na prav boš, kot znaš le ti.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

miran
draga Titanic, čudovita simfonija duhovne resnice. Kakšna predanost in zaupanje v vodstvo Njemu, to je preboj in odraz izliva Svetlobe v tvojo dušo in zavest. Ko človek takole zaupa Prasili, da ga vodi, mu zaupajo ljudje. Namen je dosežen, središče življenja je tako tukaj. lep pozdrav od tvojega prijatelja Mirana.
jaka
Odgovor na komentar: miran
Ko začenjam videti skozi vdih in, ko začnem dihati skozi vid, z adijo ti pot konča se moj stih. Tako je Titanic.. Prepuščam se ti je res pot poti. lp
Prejšnji članek na to temo

Spremembe