Zemlja ima res anomalije v rotaciji

V poročilu 13. decembra 1984. leta je prestižni WASHINGTON POST objavil, da se Zemlja sooča z nenadnim upočasnjevanjem svoje rotacije. Kasneje, 25. julija 1988 članek v WALL STREET JOURNALU zapiše: "Zaradi česa Zemlja upočasnjuje … ni povsem razumljivo". US Naval Observatory in Jet Propulsion Lab zaključujeta, da se "Zemlja obnaša kot nezbalansiran pralni stroj" in da so nastala "nihanja v centrifugi". Še kasneje, v juliju 1990. leta, časopis OMNI MAGAZINE objavlja novico, da je bilo v dneh med 24. januarjem in 3. februarjem 1990. zabeleženo novo nenadno upočasnjevanje Zemeljske rotacije. US Naval Observatory, ki vrši precizne meritve, poroča, da je novo upočasnjevanje še hitrejše kot je bilo za pričakovati. Avgusta 1991 NEW YORK TIMES komentira, da je "rotacijska hitrost Zemlje upočasnjena na v povprečju 1,4 tisočinke sekunde na vsakih 100 let." Najnovejše raziskave pa odkrivajo, da je upočasnjevanje pravzaprav nepravilno in da je odvisno od številnih dejavnikov. Eden je daljšanje Mesečeve orbite, kar povzroča daljšanje Zemljinega dne. Najnovejše metode preciznega merjenja dokazujejo, da vetrovi in oceanski tokovi, topljenje ledu in turbulence v Zemljinem stopljenem jedru izzivajo merljive dnevne, mesečne ali letne varijacije v rotaciji. Poleg dolgoročnih plimskih sil, ki jih izzvajo gravitacijski vplivi Meseca, Sonca in drugih astronomskih teles, imajo tudi sile izzvane v atmosferskim gibanjih precej pomembno vlogo v upočasnjevanju ali pospeševanju vrtenja Zemlje, saj v bistvu vplivajo na nepravilno razporeditev Zemljine mase. Nedavne študije pa so pokazale korelacijo med temi varijacijami in porazdeljevanjem atmosferskih mas širokih razmer, izzvanih z El Ninjom, periodičnim fenomenom močnih vetrov in oceanskih tokov v južnem Pacifiku. O pomembnosti vloge atmosferskih sil v Zemljini rotaciji je bilo več opisano v znanstvenem časopisu Science januarja tega leta. To poročilo sta napisala Dr Raymond Hide, geofizik Univerze Oxford in Dr Jean O. Dickey, ameriški geofizik iz Jet Propulsion Lab. "Devedeset procentov teh varijacij povzročajo spremembe vetrov", pravi Dr. Dickey v intervjuju. "Če atmosfera pospešuje, Zemlja upočasnjuje." Kratkoročne fluktuacije lahko spremenijo dolžino dne za okoli 5 milisekund. To je prekratko, da bi zmedlo biološko uro kogarkoli. Lahko pa zaznajo to anomalijo sonde, ki letijo izven Sončnega sistema. Še pomembneje pa je, da geofiziki upajo, da bodo te anomalije Zemljinega gibanja dale ključ za razumevanju dinamike globoke notranjosti našega planeta. Določene motnje v cirkulaciji žarečih fluidov u kovinskem jedru naj bi dajale pomemben prispevek k rotacijskim spremembam. V poročilu Dr. Hide in Dr. Dickey zaključujeta, da so nepravilne varijacije v rotaciji rezultat "spremenljivosti toka fluidov, ki ležijo pod hidrosfero in atmosfero, kot tudi neperiodična distribucija Zemeljske mase povezane s potresi, topljenjem ledu in prav tako s silami znotraj Zemlje, z gibanjem kontinentalnih plošč blizu površine. Analiza je podana na osnovi dolgoletnih preciznih merjenj Zemljinega gibanja v povezavi z opazovanjem premikanja oddaljenih teles v odnosu na Zemljo. Pomembna merjenja so prispevali laserski signali, ki so jih pošiljali umetni sateliti direktno ali pa so se odbijali od kvarcnih ogledal, ki so jih na Mesecu pustili astronauti misije APOLLO. Znanstvenika trdita, da so ta merjenja danes 10 do 20x preciznejša od tistih pred 10 leti. Kaj več je mogoče dobiti na straneh http://www.astro.uni-bonn.de/~pbrosche/astoria.html Lep pozdrav vsem pozitivno in široko mislečim, Radovedni