Onkraj (Far away, so close)

Hvala vam za spodbudo. :) Ta pesem je v bistvu že zelo stara, kakih 8 let. Zdaj jih bom počasi začela dajati v eter, da se navadim na to, potem bova s prijateljico izdali knjigico. Kar pa se tiče mojega sedanjega stanja – tisto je bil preboj, eden od prebojev. Do zdaj sem uspešno prepoznala in ukinila že marsikatero teh (samo)omejitev.

draga Mathea, uh, kakšna globina seva iz te pesmi tvoje duše. Kadar duša tako " kriči " je, duh rešitve že zelo blizu, da jo popelje na poročno potovanje v svobodo večno. tvoj duhovni prijatelj Miran

Draga Mateja! Lepa pesem, ki izžareva željo po brezmejnosti in nedosegljivosti stvari, katere si jih sami naredimo nedosegljive. Tako je, ko čutimo, da je daleč stran od razuma in našega telesa nekaj, kar želimo in po čem hrepenimo, se omejujemo. Razum in telo nas omejujeta pri doseganju sreče tu in sedaj. Vse kar mislimo je, vse kar čutimo in verjamemo drži. Sami si ustvarjamo svoje realnosti, resnice in prepričanja. Sami se omejujemo, ker so nas tako naučili starši, družba in okolica kjer živimo. Posnemamo vzorce, ker nam govorijo, da je tako prav. Če čutimo s srcem, nam ni potrebno misliti z razumom in se omejevati s telesomm. Če verjamemo v sebe, v vsemogočno, kar je v nas, nam ni potrebno verjeti ljudem, ki to ne zmorejo in ne želijo iti preko omejitev in utrjenih vzorcev. Srce pa je tisto, ki nam pove, da je vse kar želimo, po čemer hrepenimo in se nam zdi nedosegljivo in nemogoče, v nas. Vse, kar si želimo imeti, že imamo, vse kar želimo narediti, lahko naredimo, če le poslušamo sebe, Boga, ki je v nas, ki nam pove kako to gre. Pot, po kateri pa se odločimo iti, pa je ta, da se pogledamo kaj zmoremo in verjamemo v sebe, da ni nič nemogoče. Hrepenenje po tem kar je daleč ostane, vendar druge stvari, ki jih želimo, se nam približajo in se nam ne zdijo več tako oddaljene in nemogoče za nas. Bodi pozdravljena in želja po nemogočem naj se ti ne ugasne, Titanic