Ko bom Pogum imel...bom z orlovsko močjo globoko v Nebo pripet , sam Vase poletel . Obseg Peruti bom razširil v Sončev splet in drzen se podal v vrhove himalajske, pripravljen na izziv, da v hladu tibetanskih zvezd - otrpnem, kot Spomin sam nase . Z levim krilom bom pobožal Sveto hišo, z desnim se še više bom pognal v Nebo. Svoj utrip Srca, če bo treba za vekomaj zapišem v Odmev gora... Pobotan s Sabo, z Zvezdami, z Ljudmi... za vselej strah izdihaaaam ! Milena , generacijo moja
#Poezija
Ko bom pogum imel
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Ko bom Pogum imel,
bom...bom napravil majhen korak,
ven...ven iz kroga.
Milena, poleti visoko, visoko...do sebe
en bk
pozdrav zate...
in čudovito si napisal ...
Arelena
Dragi prijatelj Mlakar
odlična pesem čestitam. :)
Res strah je eden največjih človekovih sovražnikov,
ki prebivajo znotraj njega,
čeprav vzroke zanj,
on vedno išče zunaj sebe.
Gojiti zaupanje vase,
je tvoja
in naša,
današnja zmaga. :)
lp
---
stojči
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Prozorno tkivo
