Hrepenenje

Mirna, jasna noč in zvezdnato nebo... moj pogled uprt v zvezdo, ki žari močneje in moje neskončno hrepenenje... Hrepenela sem po tem, da bi nekoč dosegla nebo in se dotaknila te zvezde jo občutila ... in nisem niti slutila da tudi zvezda hrepeni po meni, po mojem dotiku. In neke dolge, samotne noči se je zvezdica, nežno, kot beli metulj spustila v moje srce. In občutila sem neskončno nežnost, mehki, žametni objem miru, ki me je zapolnil, in pomiril. In mala zvezda je prižgala LUČ v mojem srcu, in iskrico Svetlobe v mojih očeh. Imela je zlate oči, in v njih sem videla vse človeštvo, vsa bitja, vse Stvarstvo v podobi nedolžnega otroka. In dete me je vprašalo: ali me ljubiš tako , kot ljubim JAZ tebe? Veš, hrepenenje ni dovolj, meni je potrebna ljubezen da živim. Ko objameš sebe z ljubeznijo je to Božji objem, in dotik je Božji dotik tvoje duše. Čuvaj ta vir, ta sveti ogenj v srcu kajti to je tvoje pravo bistvo. in zajokala sem od sreče... ARELENA