Tu sem. Tukaj in sedaj. Na skali. Oziram se na puščavo preteklosti, zrem v oazo prihodnosti. Tukaj in sedaj sem kraljica. Z veseljem gledam nazaj nanjo. O Bog,kako ljubim to bolečino! Pustošila je..., da jo izkusim in vzljubim. Zahvaljujem se, vsem njim tu in tam čez, za milost in moč. Zahvaljujem se, meni, za milost in moč. Prehodila sem jo. Tu sem. Na skali. Kraljica. V sebi čutim puščavo in oazo. Črno je enako belemu, mrzlo je vroče, bolečina je radost, žalost je veselje. Tukaj in sedaj vlada ljubezen, začetek in konec. Točka,ki je eno. Točka,ki je večnost. Zrem v oazo živobarvnega cvetja, bujnega zelenja, bistrih voda. Vidim njih,svobodne ptice, ki so mi kazale pot. Hvala. Ljubim. Otresem pesek z obleke in poletim. To sem jaz. Tukaj in sedaj. Kraljica. To je smrt in rojstvo-eno. Čutim ga v srcu. To je vnebohod.
#Poezija
Kraljica

Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Hvala vama, Arlena in Tatjana,za besede iz katerih veje toliko srčne iskrenosti in čutenja...
Pozdrav.A.N.
čudovita pesem ANA..
hvala ti zanjo
Arelena
Draga Ana,
prekrasna pesem, ki ji daje ljubezen višji smisel in višjo lepoto. Je kakor glasba, gibljivost življenja, kraljica se ustavi na točki sreče in na njej obstane v roju svetlečih kresnic.
Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Življenje
