Ljubezen

Kje v meni si srčni del duše, moj dišeči jasmin? Ločen od zemlje se me dotikaš v kopeli strasti. Ptica mojega hrepenenja, povzdignjena v nebo, zakaj prihajaš tako pozno v območje luninih razpok in božaš dušo s svojimi mehkimi rokami in polagaš besede v najbolj intimne plasti moje biti. V prostorih, kjer spi moja kri, iščeš svojo notranjost, gruliš v usodi letenja, ki se ji ne moreš upreti. Slišim te, kako mi govoriš, ljubezen moja, in akordi mojega srca, ti zlati obeski hrepenenja, živijo v ciklusu spevov v toplem bistvu stvari. Ostani v svoji geometriji navpično tam gor, v zlatem kraljestvu neskončne ljubezni, v zlatem kraljestvu sanj, negibnih v času. S teboj bi odletela v območje neskončnosti, kjer visoko leteči zmaj čaka name, da me preraja med ključi nebeških soban, dremotno in nežno. Slišim tiho šumenje vetra in vidim delce svetlobe v ostankih žarečega oglja zvezdnih poti. Prihajam iz sveta nagubanih zemeljskih rok, v svojih korakih občutim postanke, svoj beg. Medtem, ko v mojem nepopolnem bistvu zori dih, se vsa predajam skrivnemu použivanju ognjenega upanja. ...o0o...