#Poezija

Pomiritev

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nemir in mrzel srh občutim. Pomiritev, pridi k meni! Da nisi dalec, v duši slutim, milostno mi usodo razodeni. Ko s soncem se visoko dvigaš, radovedno slepa za teboj drsim, nevidno srečo za oblaki skrivaš, ko zanihaš v vetru in lebdiš. Ko z neba name ploha se vlije, se zavem, da osamljenost v nemoči ždi. Ko sončni žarek skoz oblak prisije, zlat priblisk z utrinkom sreče se spoji. ...o0o...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Prihajam