Nemir in mrzel srh občutim. Pomiritev, pridi k meni! Da nisi dalec, v duši slutim, milostno mi usodo razodeni. Ko s soncem se visoko dvigaš, radovedno slepa za teboj drsim, nevidno srečo za oblaki skrivaš, ko zanihaš v vetru in lebdiš. Ko z neba name ploha se vlije, se zavem, da osamljenost v nemoči ždi. Ko sončni žarek skoz oblak prisije, zlat priblisk z utrinkom sreče se spoji. ...o0o...
#Poezija
Pomiritev

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Prihajam
