#Poezija

Reka se ne plazi peš

Tatjana1 min branja
Deli zgodbo

Nimam kar imam. Sem vedno tam, kjer nisem. Z menoj si, čeprav si sam. Kolobariš v prazno, sebe iščeš. V oblake vzletaš, če ne letiš. Ne delaš, kar veš da smeš. Ne zveš, kar morda že veš. Si tu, čeprav čez prag ne greš. Rad bi bil v prijaznem objetju in dočakal srečo v zavetju. Ko ptica se na tvojem oknu oglasi, molčiš, a tebe prehitijo časi. Tu dežuje brez prestanka. Ali veš, da voda se ob nalivu čez bregove zlije? Reka dere, se ne plazi peš, strugo dolbe, preden v morje se izlije. ...o0o...

Prejšnji članek na to temo

Nadrealistična zgodba