#Poezija

Če bi bil jaz Bog...

Stoyan Svet1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Če bi bil jaz Bog, bi prišel prav nocoj, k tebi domov, v tvoje sanje in se ti ponudil, da se ljubiš z menoj. Ti pa bi me lahko sprejela, ali pa zavrnila. Če bi me sprejela, bi mogoče lahko opazila, razliko med mano in vsemi tvojimi, prejšnjimi ljubimci. Po ljubljenju z mano, bi se nebeško počutila in bi se zjutraj zbudila, povsem prerojena, hvaležna, vsa sveža in srečna. Čez dan, bi se spominjala svojih izpolnjenih sanj, preživetih z mano, v najinem objemu dajanj, ponovno bi zahrepenela, po tej ljubezni nebeški in glej ga, jaz bi prišel, samo zate, v obleki človeški. stojči Stojan Svet

Skupnost Pozitivk

Komentarji

11

Anonimno
Pozdravljeni, Stojči! Moram se odzvati kar takoj, brez prijave. V vsakemu človeku je Bog, in če se tega zavedata oba partnerja, se lahko ljubita po božansko. To pa pomeni, da občutek traja še nekaj dni. Občutek blaženosti omogoči le prisotnost Energije, ki je višja kot jo povprečno ljubljenje lahko zazna. Hrepenenje pa se pojavi šele potem, ko občutek blaženosti po nekaj dnevih mine, če si ga ne prikličeš nazaj. To je dobro in prav, pa tudi resnično, čeprav se človeku skoraj ne zdi realno. Ko se dva taka človeka najdeta, se zlijeta z Božansko energijo in ljubljenje traja tudi še potem, ko nista fizično skupaj. Počakaj, potem pa uživaj……….. Titanic
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: Anonimno
draga titanic, me veseli, da te je moja pesem vzpodbudila za tvoj komentar s katerim se povsem strinjam. :) V Bhagavat Giti Krišna pravi Arjuni: \" Karkoli počneš, vedno se me spominjaj\" in seveda če ti to uspe med ljubljenjem z ljubljeno osebo je to vsekakor to. :) Nekje sem prebral, da je bil Krišna strasten ljubimec in se je lahko hkrati ljubil na različnih mestih s svojimi hrepenečimi učenkami gopijkami :) Drugače me je pa za zgornjo pesem navdihnila tudi neka lepotica, ki sem jo povsem slučajno srečal v Interšparu in z njo spregovoril nekaj besed. :) Ja lepo je, da smo tu na teh pozitivkah taki, ki nam srce, duh in duša nekaj pomeni, kjer se lahko v mislih srečujemo in smo drug drugemu lahko tudi navdih, a ne? :) lp --- stojči
Anonimno
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Hudomušno, za lahko noč! V ozračju je res čutiti pomlad. Goethe je napisal pesem o najdeni cvretki, pa ne v Intersparu, temveč v gozdu. Spesnil je tako-le: Po gozdu hodil sem sam s seboj in nič iskati namen bil moj. Zagledal v senci sem rožico, kot zvezda zlato, kot milo oko. Odtrgal bi jo, pa mi veli: \"Če me odtrgaš, zvenela bi!\" Skrbno izgrebel sem vso iz tal, na vrt jo odnesel ob domek zal. In spet jo vsadil na tih sem kraj. Lepo brsti tam, cveti še zdaj. Prevedel: Fran Albreht To ljubko igirvo in zaljubljeno pesmico je stari Goethe napisal v 74. letu, seveda z božjo pomočjo. Tatjana
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: Anonimno
Ljubka tale pesmica, draga Tatjana, :) sem bil kar presenečen, da se nisi že prej oglasila, upam, da si zdrava in tudi ti občuduješ spopmladanske rožice na svojem vrtu. Moja pesem pa skuša biti večplastna, kolikor ji to pač uspe. Kar sem z njo res hotel povedati je, da Bog res prihaja v tvoje in moje sanje in sanje vseh ljudi in se za njih skozi njihovega mojstra materializira v kolikor si oni tega res iskreno in močno želijo. :) lp --- stojči
Anonimno
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
čudovite pesmice,res čestitke. BOG je res v nas ,vedno, a mojstra ni, ni tudi nas .. SAMO , JE...pozdravček Arelena
Anonimno
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Dragi Stojči, res je, da sem se malo oglašala. Počutim se boljše. Hvala! Tudi jaz sem na svoj načinu občutila boga, ki je zlezel vame in me osrečil iz nadzemeljskih daljav s svojo ljubeznijo. Kakor kraljičina sem vstala iz mavričnih sopar, ki so me nekaj časa dušile in tam za ožarjenim ognjem me je čakal snubec z belo rožo v rokah. Jaz sem ga nekaj časa gledala, on mi je vračal zapeljiv pogled, nato sem pa vstopila v drugo kamrico in si olajšala težo bremena in se izmaknila njegovim zankam. To je to. Sedaj pa spet šumi okrog mene pomlad, očke so spet sinje odprte v nebo in uživam čar tistega gledanja, ki ga prej nisem tako opazila. Kar obilje sreče mi je napolnilo prsni koš, preživljam vesele urice počitka in spet premetavam prijetne besede po beli površini, da se mi pričarajo lepe podobe in vedri sijaji mojih umislekov. V tem silnem čutenju življenja mi je Bog dal namig, da naj zapustim svoje razgreto gnezdo in da naj grem peš v naravo. Tam si bom nabrala butar in se usedla na pepel svojih spominov, ki so bili zadnje čase vse prej kot prijetni. Zakurila bom ogenj in prižgala suhljad. Drhtela bom z znamenji čiste narave. Izlila sem vso svojo ljubezen iz duše in Bog me je pohvalil. Proseče sem mu zaupala svojo skrivnost, naj me nikdar več tako ne kaznuje. Moja duša je dobila prave oblike in barve, moje srce pa zrel okus po jagodah in gozdnih malinah. Kljub vsem pomladanskim nalivom dežja, snežnim metežem in neznosnim uram čakanja sem sedaj kar spodobno zložena vase in varno uživam posest svoje sreče. Kalite in brstite ljubljeni dnevi, jaz vsa čakam vsa radostna, dišeča po morju in soncu z malo belo ladijco upanja na svoji dlani. Lep pozdrav Tatjana Malec
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: Anonimno
draga Tatjana, vidim, da si v lepi formi in da bodo tvoje ljubezenske pesmi kar vrele iz tebe. :))) --- stojči
miran
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
draga Tatjana, to kar si doživela je bilo blizu dokončnega odhoda. Bil je nenadejan izpit, ki pa si ga dobro prestala. Ni dosti manjkalo. V roku enega tedna se ti bo izpolnila velika želja in potreba, in v teh prihodnih nekaj dni dobiš izliv ljubezni od Njega in še koga na zemlji. Čaka te trenutek velike sreče. Preživela si \" kalvarijo \", \" smrt \" in v tednu dni nastopi \" vstajenje :\" naj Kristusova sila in Njegova hirarhija vzvišenih bitij domuje s teboj in Bog te blagoslovi v vsem tvojem življenju. vse dobro od Mirana.
Anonimno
Odgovor na komentar: miran
Dragi Miran, zahvaljujem se ti za lepe misli, besede in srčne želje. Tatjana
tvld
Odgovor na komentar: Anonimno
tatjana, prosim, če mi lahko poveš originalni naslov te goethejeve pesmi. hvala ti.
Tatjana
Odgovor na komentar: Anonimno
Naslov pesmi je "Najdena cvetka", Državna založba Slovenije MCML, "Goethe Pesmi", stran 14. Komentar: Najdena cvetka ("Gefunden") je napisana leta 1815 na poti v Ilmenau Geothejevi dolgoletni prijateljici in poznejši zakonski družici Kirstijani Vulpius. Lep pozdrav Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Nepomembno početje