#Poezija

Leščerba

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Pod slepilom obetov zlaganih oči vodenijo, zakleščen je krt v telesju bodičaste žice, mater črep v dorastek otrok doganja gorje, k daljavam zazrtega joka v zaslone duha. Iz stenja opeklina prekletja v brezmejnost odseva, bedenje v krstah zenic v polglasje koščeno rožlja, jagnje s trhnenjem srca ne bo izravnalo pohabo, preganjanih in uročenih v kletkah ujetih vetorv. V nenehnem letenju čez kelih resnic v žeji utone, v nadčutje medzvezdij z jato, ki hlapijo ji krila. Z belo svetlobo jutro dvigne se iz zaporedja menjav in z zarjo razprši plahutanje svile v bleščanje. Na nebu glej stvar! Neznanih je izvornih oblik. Nepredvidljiva v letenju. Iz norih cvilečih snovanj, utira si let v nespravljivo upornost strasti. Leščerba zasveti. Oči usmrti. Zmoto teme sprevidi. ...o0o...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Ne zadržuj, temveč deluj