Tako si daleč stran, pa vseeno tako blizu, da se te z mislimi lahko dotaknem, te objamem in poljubim – lahko se zlijem s teboj. To je resničnost, saj občutim veselje in srečo. Kjerkoli si, te dosežem in ti me čutiš, zaznaš in vrneš poljub. Ni potrebno, da te vidim, pa vem, da obstajaš. Občutim te in lahko ti pošljem pozdrav. Ni potrebno, da te slišim, pa se vseeno pogovarjam s teboj, se smejim ali jočem. Vse kar je potrebno narediti je da: - zamižim, - se umirim, - in v mislih odletim.
#Poezija
Vedno si z menoj

Skupnost Pozitivk
Komentarji
7Dragi titanic!
Kar malo zavidam ti... tudi jaz si želim tako čutiti, tudi jaz želim biti zaljubljena v življenje.... upam le, da bo to kmalu.
Če človek ve, kaj si želi in upa, da se mu bo to zgodilo, pa da je v skladu z božjim načrtom, se bo sigurno zgodilo. Naučila pa sem se, da se ne da izsiliti, kdaj se nam želja izpolni. To moramo čakati na pravi čas. Morda, da dozorimo, morda... to čakanje ni prijetno, a zaupanje nas rešuje. Ja, bo prišel čas, boš videla, da bo. Želim ti potrpežljivosti in hvaležnosti.
Draga Titanik,
tvoja pesem je zares lepa izpovedna lirika o ljubezni, ki se dotakne slehernega srca. Se poraja in živi v tvojem srcu, napolnjena z vsemi razsežnostmi čustev in zaupanja v tvojega izbranca. Živi zagonetna v tvojem pesniškem liričnem srcu, tako mogočna in zaupljiva, kakor da še ni živela v nobenem srcu doslej. Zagonetno svečana in zanesena popelje človeka prav do tistih spominov, ki jih človek prvič v življenju doživi, ko se s svojim junaškim srcem ves predan žrtvuje svoji žeji užiti preprosto človeško srečo - ljubezen, ki ti napolni dušo in srce. Nobena misel ti ni dovoli dvoma, v pesmi je prikazana čista narava tvojega srca.
Tatjana Malec
Bravo.. kot da berem to kar sama cutim ob misli na meni drago osebo...
Čuteča pesem, ki me spominja na lepe mlade dni.
Prisrčen pozdrav Tebi Titanic, Tvoji prispevki me spodbujajo za dobro v življenju.
Oba anonimna, pozdravljena!
Hvala, da ste začutili poezijo.
Rodi se, ko je človek pripravljen,
pa naj bo to star ali mlad.
Mislim, da to ni važno.
Tudi sama nisem več najstnica,
pa mi duša poje in igra,
kot bi bila sveže zaljubljena.
Ne smemo se omejevati,
pa je možno vse, prav vse.
Vsi prepričujejo me,
vse, da kdaj mine,
tiktaka da ura za vse.
Ogledalo kriče mi podobo nastavlja,
opozarja me EMŠO, da res je.
Jaz pa poznam čarovnijo;
kdor ljubi, ta čas ustavi,
ujame si večno mladost.
Lep dan ti želim, Titanic
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Jaz verjamem v čudeže
