Pot, po kateri hodijo vsi, je široka. Najti moraš svojo čisto osebno pot. Ni dovolj, če se ravnaš po drugih. Ugotoviti moraš, na katero pot natanko spadaš. Nato pa se moraš pogumno odločiti, da boš hodil po njej, čeprav se boš tam čutil zelo osamljenega. Le tvoja čisto osebna pot ti bo omogočila rast in te vodila v resnično življenje. Mala knjiga o pravi sreči Anselm Grun
#Misli in zgodbe
Hodi po lastni poti

Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Ni nujno, da si na poti katero najdeš, osamljen. Če je pot prava čutiš v srcu, tam pa je skrit Bog, kateri ti pripravlja vedno nove preizkušnje, ki pa niso pretežke, ampak le toliko, da zmoremo. Na poti, ki si jo izberemo moramo imeti odprte oči in ušesa in potem kmalu opazimo, če smo na pravi. Počutiti se moramo dobro in \"vedeti\" moramo, da je prava.
Srečno pot.
Draga Ana,
Na misel mi je ta trenutek prišla zgodba, ki jo bom napisala.
Svojo pot začutiš v sebi, v svojem srcu. Izbereš jo zato, ker tej poti zaupaš, ker veš, da je tvoja prava vodnica. Ta pot se ti ob pogledu nanjo nasmehne in te zvabi. Niti sama ne veš zakaj si jo izbrala. Le v sebi občutiš, da je prava. Poti ne smeš nikoli izbrati, če na njenem koncu ne vidiš cilja, ki bi te razveselil in osrečil. Ti si ga videla in občutila veselje.
Cilj je tista točka, ki te zvabi in cilj se ti mora od daleč nasmehniti. Pogosto niti ne vidimo obraza svojega cilja, ki smo si ga izbrali. O njem le sanjamo. In pot te mora vselej voditi do uresničitve tvojih sanj.
Zgodi se, da si na tej poti tako zasanjana in očarana nad njeno lepoto, da se ob njenih stezicah ustaviš in se zagledaš
v cvetje, ki je ravnokar odprlo svoje cvetoče čaše. Tedaj se ustaviš in globoko vdihneš ta prečudoviti vonj. Nato vzameš svoj fotogtafski aparat in cvetje poslikaš in ga še na sliki občuduješ. Zgodi se, da se od te stezice, njenega cvetja, livade, ki ga obdaja in gaja ob jezercu ne moreš več ločiti. Nato se odpraviš po svoji poti nazaj domov. Doma poskrbiš, da si nabaviš deske in odhitiš v prečudoviti kraj, ki si ga odkrila na svoji poti in si postaviš klopco. Na njej sediš nekaj časa in uživaš lepote. Nato se sped odpraviš po svoji poti domov in si nabaviš matrial za postavitev hišice. Se vrneš in si postaviš hišo. V njej prebivaš sama, vendar nekega dne opaziš, da se po tvoji poti približuje mladenič in ko pride do hiše, te pozdravi in prijazno spregovori. Rodila se je ljubezen. Na svet so prihajali otroci, vendar ti še nisi pozabila na svoj končni cilj, ki te je čakal na koncu tvoje poti, ki se ti je v začetku nasmehnila. Radovednost te žene naprej. In ob poti zagledaš slikarsko akademijo. In ker si vedno ljubila slikanje, se vpišeš, dokončaš študij in ustvarjaš. Vendar tvoja pot se ti še naprej nasmiha in spoznaš, ta je pot, ki si jo s srcem izbrala s teboj prijazna in ljubezniva. Zaupala si svojemu srcu!
Tatjana
zares lepa zgodbica, Tatjana (mogoče malce idealizirana)
čudovit večer ti želim
ana
Ana,
marsikatere sanje se tudi uresničijo.
Lahko noč in lepo sanjaj!
Tatjana
Ni nijno, da se na lastni poti, ki jo najdeš počutiš osamljenega. Če je pot prava, začutiš v srcu, tam pa je skrit Bog, kateri poskrbi, da nisi osamljen in da ti je lepo. Vedno ti postavlja nove preizkušnje, ne prehude, vendar toliko, da človek zmore. To je prava pot in tu nimaš časa biti osamljen.
Srečno pot.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Senca
