Senca

Dragi Drago, preveč sončnih žarkov te lahko zaslepi. Pogledati moraš tudi navzdol in se zavedati, da ob tebi hodi senca. Senci ni bilo dano, da bi se zazrla v sonce, zato ji nameni nekaj luči, ki si jo sprejel od sonca. Ti nisi zlatolistna sončnica, ki je že sama po sebi svetloba postala zaradi nenehnega obračanja za svetlobo, ti si le človek s svojo senco. In tudi senca mora sprejeti vase svetlobo, da te bo ob večeru tvojega življenja zapustila in da boš sam lahko svetloba postal. Dokler se družiš s senco in se družno držita za roko, sta eno bitje in ena duša. Ko boš zapustil svoje bitje in senco, boš postal duša svetlobe. Tatjana