#Zgodbe iz sebe

O veri

Enkrat, ko sem bil v sranju...hudem...fest, je rekel Konfuzij:
Pozitivke1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

bk, vera je zid, na katerega se nasloniš ko si utrujen, so materine prsi, ki te nahranijo ko si lačen, je roka očetova, ki te varuje, je polje, je voda, so ptice, ki ti narišejo gubice smeha okoli oči, je sonce, ki ti ogreje srce, je pesem, ki dušo pozdravi. Vsakdo jo potrebuje.

Ga nisem razumel..ma skoraj nič...takrat.
Mu verjamem sedaj.
Tudi ti verjemi...ne meni, ne komerkoli.....sebi in njemu...verjemi.

Sonce v srce in dušo, ti želim,
en_bk

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

sanjasin
hvala, enako :)
titanic
Odgovor na komentar: sanjasin
verjeti, ja in zaupati, da je vse prav tako kot je in da ima vse svoj namen. Ja, to je to.
koki
Odgovor na komentar: titanic
Šele takrat vemo... --- Preteklost in prihodnost sta tatova časa.
Prejšnji članek na to temo

Ljubezensko pismo