Dragi, berem tvoje pismo. Nikoli ne moreš zapreti duri svojim občutkom. Vse najne želje dozorevajo v sadove ljubezni. Sonce se je dvignilo visoko na nebu. V meni se prižiga luč, ki razvetljuje tvoje poti. Z žgočim ognjem svojega hrepenenja te čakam, s skrivno močjo svoje pesmi ohranjam in krepim najno ljubezen. Razigranost in razkošje tvojega srca sta me vzradostila v slovesni preobleki luči. Vse tvoje hrepenenje se je združilo z mojimi mislimi, željami in očutji. Rešuješ se slasti. Utapljaš se v brezbrežnem oceanu čakanja. Skelijo te spone in srce te boli, ko me ni. Popolna blaženost je vzcvetela v srcu in te predramlja iz sanj in spominov, ko zaslišiš moje napeve in začutiš moje telo in moje ude. Tvoja bela jadrnica ne more odriniti. Valovi pljuskajo in dnevi minevajo. Ti me v mislih prižemaš k sebi. Najni duši se mešata z veseljem in bolečino in jaz te čakam v svoji podobi z mnogoterostjo tebi všečnih dejanj. Ostajam sama in ti pojem pesmi. Ostajam tvoja nebeška luč, tvoja vodnica, luč ki ti napolnjuje srce z ljubeznijo, luč, ki boža tvoje oči, luč, ki blaži tvoje osamljeno srce. Jesen je in sedim v travi. Gledam v nebo in ljubezen me razžarja. Srce se poigrava v ritmu radosti, v ritmu valovanja trav, zibaje v mojih čutih. Ozračje drhti po ljubezni. Čakam te preizkušena v moči, čakam te z govorico svojih znamenj, čakam te v upih, veselju in smehu. ...o0o... Piše: Tatjana Malec
#Zgodbe iz sebe
Ljubezensko pismo
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ljubezenski sestanek
Komentarji
3 komentarji
Draga Tatjana
ja hrepeneje in izpolnitev,
dve žlahtne plati te iste žoge,
ki si ju tako lepo tu opisala. :)
Zanima me kdaj je ta pesem
iz tebe nastala?
---
stojči
pesem sem potegnila iz zaprašenega arhiva. Ne vem točno kdaj je bila napisana, vsekakor pred veliko leti, vendar tisti, ki mu je bila namenjena je ni zaslužil, ker je lagal na način, ki mu pravimo žargon pravšnjosti - o vseh stvareh, da je kar sam sebi verjal. Takih ljudi pa ne prenesem in sem zato pozabila tudi na pesem, ki je zagledala luč sveta v \"pozitivkah\". Vsaka stvar v življenju je za nekaj dobra.
T.
vsekakor iz nje veje
veličastna svežina,
kot bi bila napisana
prav zdaj
in take pesmi
so pravi biseri.
Brezčasnost v času ljubezenskega vzdiha večnosti. :)
---
stojči