Rubin v prelesju

Po zlati cesti v modro prihajaš tih, razpet med morjem in omamo, iz polzastrtih ustnic v tvoj dih šepečem nežno: "Vsa sem s tabo". Sva razcvetje majskih listov ujeta v vetru, sva žlahtni plamen ujeta v vezenino, sva žejni pesek in rubin v prelesju, sva nektar mladosti, ujeta v tišino. Sva eno, ko poljubljam ti obraz, dlani drse v preludiju najnih čutov, zrcali v valu se ujetega trenutka kras, odsev veselja v odtenkih tisočerih upov. V tvojem templju bom, ko ozeleni borovje, navdih goreč, žarek sonca, topla dlan, morje v medškolčju, spomini najni v satovju, med grebeni skal korala, rdeči cvet izbran. K zatonu zlatem v modro odhajaš tih, med srebrnimi metulji in cvetočo mandarino, veter z obrežja šepeta v tvoj dih: "Odpluj na morje! Poglej to jutranjo sinjino". Tatjana Malec