Steblo openja šepetljivi glas. Praskeči ognj zametka buhne v svečavo. Nadihne cvet gladiola. Kaplja za kapljo krvi v magmatičnost drsi navzgor, v pokončnost razkošja kraljevskih dvoran. Dvorednost prosojnih rdečih čaš z velarnim odzivanjem svetlobnic podarja srčne talismane, posetnice brez naslova. V rožnem vencu docveta zlati violetni trak cvetlično prebujenje z nasmehi tenkolistne zadostitve za vstajenje brezimnega v platnenem oblačilu, z zarisanimi znamenji pokolenj. Pne se na obzorju nebesni lok. V zlaseju iz kršja vstaja jutro in molčečnost sterilnih rosnih spevov. Žarki v brezah šumijo s šelestečim izsihanjem trave v barve počitka. ...o0o... Piše: Tatjana Malec
#Zgodbe iz sebe
Gladiola
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Popravek predzadnje kitice
Pravilno se beseda glasi: \"V zalesju ....\"
(hudobni škrat je zmešal štrene in se sam zapisal)
Avtorica
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pravljica za lahko noč 3
