Skoz molk razglašen plove iz praoblik v rojstvo svoje kože tke vizije in vzrok hotenja zložen med domine spomina iz slutenj mask prosojnih iz bledoličja okamenele lune njenih men hlapi v šumenje Vrtoglavo v pijana jadra z vetrom se zaganja šviga iz prepletenih oblakov se izvija v jok ujet v svečavo bledih lic s koščeno roko čez dojko gospodari oskubljen ptič s krvavim perjem s tekočino polnjen vampir z življenjem novcem hlini praznino belih rok zvotljen rojstvo dohiteva zapleta laži v čas prihoda med kodre zlate vpleta plenice zla iz razlaščenih loput davnine posluša bolno tleskanje deževja skoz davnine senc sebičnih rok z bolnim zdravje hrani porodnica s tipom gluhost vid s temo skoz luknje tal čudnih povečav nerešena uganka skriva nemo zver Obcestni kamen med travo izginja s stiskami vpijočega v puščavi v trpljenju mu bedijo stare rane spovedanca izpodriva sla skušnjave med krdelom v žareče line dneva v blodnjavost spridenca polzenje pojoč mu žalostinke brez posmrtne slave med kislim dežjem pluje čez dobrave razvratnost v žarah dviga se v višave na površje skoz prihodnost plove iz muk nastaja - morda človek ...o0o... Piše: Tatjana Malec
#Poezija
Iz muk nastaja

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Brezpogojna ljubezen
