Obotavljivost v srcu, v brezdelnost vpreženi up, zadovoljnost, ki je v membrani tkiva živa ostala, zapredena v ječo neudobno, zabubljena v obup iz naveličanosti osame bi rada na cvetu prespala. Čuti vonjave cvetenja, mikavnost dehtečih obljub, prepiranje vetra s tančico svilenega krila, betežnost nemira, spreminjanje oblike iz gub, skrivnost, ki je naravi življenje vdahnila. Z lahkotnostjo gibanja sebe od teže ločuje - navzgor h goloti svetlobe hiti prebujenje, prelest iz zapredka v živobarvnost zasnuje letenje metulja, ki s krili dotakne ljubezen. ...o0o... Napisala: Tatjana Malec
#Misli in zgodbe
Metulj

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Misel tedna
