#Misli in zgodbe

Misel tedna

Marjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo




Vemo, kaj smo,
toda ne vemo,
kaj bi lahko bili.

(W. Shakespeare)

Skupnost Pozitivk

Komentarji

10

Anonimno
To ni modra misel.
Igor Petek
Odgovor na komentar: Anonimno
Zakaj pa ni? LP Igor --- Harry
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: Igor Petek
naj še sam dodam komentar na Marjanino misel tedna, in na kometar anonimnega prijatelja 1. W, Shakespeare je bil za svoj čas zelo napreden in seveda genialni pesnik, vendar je res, da ne vemo kaj smo, ker če bi, bi bil na tej zemlji mir in sloga bi vladala med ljudmi In ker ne vemo kaj smo, je čisto vseeno, ali ne vemo, kaj bi lahko bili. Šele ko začutiš globino svojega srca, veš kaj si. :) ps; in kaj si? Čuteče, božansko, neumrljivo bitje, ampak šele takrat, ko to zares začutiš, prej ne. :) --- stojči
Anonimno
Odgovor na komentar: Stoyan Svet
Iz Stojčetovega odgovora vidiš, zakaj Shakespearova misel ni modra.
Igor Petek
Odgovor na komentar: Anonimno
Mislim, da točno vemo, kaj smo. Smo ljudje z napakami in s sebičnostjo, koristoljubni, itd,...zato so po svetu vojne in je svet takšen, kot pač je. --- Harry
Anonimno
Odgovor na komentar: Igor Petek
Komentar Stojčija:komentar Harija, notranji mir: brez njega, nebesa: pekel, izbira je naša, popolna svobodna odločanja ki nam je dana, samo dojeti je treba to, vsem znano resnico. lp, Ali
Igor Petek
Odgovor na komentar: Anonimno
Smo tu in zdaj. Ozri se okoli sebe. LP Igor --- Harry
Anonimno
Odgovor na komentar: Igor Petek
Dragi Igor, res je, vender se lahko vseeno prvo ozremo vase, šele potem okoli sebe, takrat vidimo drugače. Smo tudi to, kako gledamo! lp Ali
Anonimno
Odgovor na komentar: Anonimno
K misli tedna in komentarjem dodajam svojo pesniško misel. KDO SEM ? Ukazano mi je naj ne poležavam v svoji prsti, naj postanem duša, gospodarica ognjišča z dvema delovnima rokama. Naloženo mi je to čudno breme, ki si ga je umislil stvarnik po svoji postavi. Iz korenin sega v cvetove, sadeže in neskončni krog rojstev, utripov, vzdihov, izdihov in menjav. Tu sem, sprehajalka sredi mest, nekje na sredi, med gomilami prednikov in odraščanjem vnukov. Tu sem, ponižnost ujeta v zraku, sredi zelenja, trat in gozdov, tipam nebo in zvezde, rešujem neznanke, naprezam ušesa in um. Delo od zore do mraka. Kdo sem? Dolg prihodnosti. Napisala: Tatjana Malec
Anonimno
Odgovor na komentar: Anonimno
Korajžno tkole sesuvat šekspirovo modrost... :) Sicer pa je ta njegova modrost res evolvirala nekak v misel, da sem kot človk tukaj pa zdaj določen po tistem, kar nisem (kar bi lahko bil). Da je bistvo človekove eksitence v njegovi potenci... titud
Prejšnji članek na to temo

Trebuh Demetre