Moč besede

Otroke učimo lepih besed. Govoriti in pisati v materinem jeziku. V jeziku brezpogojne ljubezni. V jeziku, ki dopušča in odpušča. V jeziku besed, merjenih z osončjem. V jeziku besed milega dežja. V jeziku besed, obujenih z napevi samotnosti. V jeziku besed, ki se vtisnejo v srce. Besede so rastje iz zlatega otroškega prahu čez nebo. Oh, besede so kakor mladenke, ki jim rožna lica pomagajo k uspehu. Črke so semenje besed, besed, ki zorijo po meri človeka, besed, ki zorijo po meri časa. Besede ležejo na bele liste in strmijo v zvezdno nebo. Besedilo je oživljeno tkivo. Stavki z razločki besed oživijo in znova se ponavlja usoda besed v najrazličnejših variacijah. Besedila vodijo človeka po življenjskih poteh. Virtualno. Večdimenzionalno. Besede žarčijo in ledenijo. Besede so običajno vodoravne v oporočnih pisavah, pismih, knjigah in srcu - rojstni hiši besed. Besede lahko obmolknejo. Neizrečene so zamolčane besede. So besede brez nasmeha. Besede so lahko okraski s ponarejenim bliščem. So jeklene besede z zvoki kovine, so besede s kamnitimi pogledi, besede v jeziku ponarejenosti, besede v jeziku laži, besede v jeziku sovraštva. So besede, ki se vate zarežejo. So slepe besede in besede z očmi. Besede se obešajo na medeninaste ročaje vrat in nato potemnijo. Besede vstopajo in izstopajo. Z vrati odpirajo in zapirajo besedam pot v življenje. Besede lahko odtekajo v stoječe vode. Besede so lahko krušne drobtine, ki nahranijo lačne. Besede so lahko nadišavljene s smehom in napolnjene z upanjem. Jezik upogiba vreteno besed. Besede so ognjena zarja jezika. Besede so lahko zatohla obloga jezika. So besede, ki rastejo v izobilju duše. Besede so lahko stok iz žrela osamljene zveri. Jezik lahko umori. Za veke. Jezik lahko znova oživi umorjeno besedo z dejanjem: ljubezen. Besede ne obmolknejo ob uri smrti. Besede živijo iz krvi tistega, ki jih je izrekel. Tatjana Malec