Človeški um
Prisluhni pesmi topolov v vetru, ji v krajih ob Muri lahko prisluhneš, morda pesmi ljudi na brodu spoznaš, iz roda v rod se prenaša, rad jo imaš. Mura lenobno po svoji strugi teče, le mlin…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Prisluhni pesmi topolov v vetru, ji v krajih ob Muri lahko prisluhneš, morda pesmi ljudi na brodu spoznaš, iz roda v rod se prenaša, rad jo imaš. Mura lenobno po svoji strugi teče, le mlin…
Nekateri pravijo da kar napišem je cmeravo, drugi spet sanjavo in zabavo, tretjim ne ugaja rima, le kako naj štima…. Saj, vem ko pišem o krajih kjer živim, o njih pišem lepo, ker želim, saj…
Oglaša se znotraj Zaprhuta s krilci in poišče mojo pozornost. Jo srka, kot nektar in njen obris se izostri, njena prosojna vsebina se zgosti. Pokliče me k svojemu rojstvu. Takrat je to za…
Kot pajčolan jeseni je prekrila trate, rosa, meglena jutra prišla so k nam v svate, dan krajši, sonce kakor da je obnemoglo, na trenutke kot da prinaša v nas tesnobo. V tisočero barv jesen…
Ne naprej in ne nazaj. Tu, v sedanjosti je Raj. V sebi sem sežgala morečo in temno pozabo. Moj alkemistični laboratorij jo je pretalil in ji izničil vsebino. Ostala je Izvirna Misel, ki z…
Ne bodi žalostna, draga sestrica. Saj nisem sam, z menoj je tudi mama. In nisi sama niti ti, saj si v srcu z nama. Pride čas, ki nam odnese drage in pušča le spomine. A lep spomin nikdar ne…
* Bratu v slovo Brat moj dragi, zame bil si vedno Brenk. Ko bila sem majhna, učil si mnogih me stvari in marsikaj spoznala sem zato, ker si mi pokazal ti. Nekoč si mi kačo majhno na skrivaj…
Tam zgoraj se mesec ponovno smeji, kakor da brska po spominih se zdi, morda misli na tople majske noči, ko so češnje cvetele si ponovno želi. Je maj že mimo, so češnje odcvetele, le spomin…
Nič dobrega ni te dni, veliko vročih besed, težkih misli in velikih skrbi malih ljudi. A sonce vabi, med pisane trave, na popoldanske zabave, k rekam, potokom, vse tja do morja, kjer…
* S poezijo v srcu, ki ne vene, Lahko prenašamo življenja prozo. Zapoj si pesem, ko bi hrulo od groze Ob spoznanju, da je kruh tvoj kamen, Da ti briga sile tvoje žre kot plamen, Da pod pezo…
Vsak dan manj jih je, ki jih poznam. Vsak dan manj prijateljev imam. Vsak dan kaj novega preseneti me. Vsak dan je težji za moje vse. Preprosto, odhajam v svoj svet, vsak moj korak je…
Lastnina preteklosti. Vse, kar je za mano, je njeno. Izprežem se iz njenega jarma. Pretekli prazni upi iztegajo lovke. Ne menim se zanje, ta lov je končan. Ne hranim jih več. Lastnina…
Najdaljši dan je danes, vroč in soparen. Bežim v senco, da si ohladim razgreto glavo. Strmim v veje drevesa in nad krošnjo se razgrinja sinje nebo. Popolna tišina me obdaja. A vprašanj se…
Prišel si v samotni solzi razkrivaš svoje domovanje v tišini vodiš me na potovanje v neskončnost, v drsenje med planeti ob njih pisani prašni delci oddajajo vame svojo melodijo solze…
Tam nekje se konča morje, a še lepši pogled je na obzorje, v soncu bleščijo se gore, s snegom obdarjene. V jasnem vremenu vabijo, kot kristalno čist pogled, prelep je ta naš svet, vse je…
* Človek vsak, ko rabi pomoč, mora poklicati 112, a to ni hec, niti šala ne. Pokliči jo, ko hiša bo gorela, če jo strela bo zadela, ali pa boš videl, da nekdo z avtom bo drvel, hitro jo…
Utrip srca ne zamre, Vse dokler ljubezen živi, Dokler v srcu ogenj tli, Nič ga ne stre. Morda kdaj trepeta, Ko osama ga bremeni, Breme nosi, ima, Potem pa spet zaigra. Zato ljubezen v…
So mesta kjer se ponoči vse blešči, Reklame, luči na stotine gori, A v vasi skromno le zvonik osvetljen, Pričara domačnost, čarobno noč. Le zvon v noč odzvanja, Sem ter tja pes zalaja,…