proza

Spomnim se nekaterih znancev iz rojstnega kraja, ki so stari skoraj trideset, petintrideset let, pa še vedno živijo skupaj s starši in od njihovega denarja, ker ne morejo dobiti službe. Odrasle fante, ki jim že sivijo lasje, ki niti deset let po diplomi še nikoli niso imeli službe, ki nimajo denarja, da bi si privoščili družino, ženo, otroke, ki jim niso omogočili, da bi se normalno razvijali, da bi okusili vse tisto, čemur se reče normalna razvojna pot človeka. O fantje, s tem mrtvim, impotentnim neproduktivnim sistemom so vam vzeli najbolj ustvarjalni čas, ukradli so vam mladost, prisilil so vas, da najlepša leta, polna energije in mladostnega zagona, zapravljate po gostilnah ob pijači, da se prav lenobo utapljate v minevanje, da vas čas dela otopele, vas razkraja, pustili so vas brez kakršnega upanja v drugačno, bolj smiselno prihodnost.... In zdaj, namesto, da bi se oni umaknili ali zbrali moči in preoblikovali sistem v bolj produktiven, so rajši žrtvovali tisoče in tisoče mladih življenj, ko živite kot invalidi, zgolj zato, da bi se oni sami lahko obdržali na oblasti leto ali dve.... Azra Širovnik-1996 ( Kakšna podoba z današnjim stanjem v Sloveniji, kjer je mladina na Zavodu za zaposlovanje, tajkuni pa na delovnih mestih. )

Lep pozdrav, se strinjam, da delovnih mest primanjkuje, vendar ne smemo vse tako posploševati, predvsem, ko govorimo o brezposelnih v 30-35 letu starosti. Med temi ljudi sem največkrat videl osebe, ki čakajo, da jim služba bo "z neba padla", in to ni, kar tako, ampak s plačilom nič manj kot 1700 evro. Redkokdo od teh "iskalcev" vsaj s prstom mignil in bil pripravljen na delo "korak po korak" tega filma ne boste videli, ker to so "sinčki", ki prav uživajo cele dneve pred računalnikom ali v kavarnah, kjer z Xkatero-steklenico piva jadikujejo nad svojo žalostno usodo ter kako je hudo najti "šiht" itd... Če ne bi videl primerov, ko se iz nič postavijo na svoje noge ter primerjal s primeri, ko imajo vse pogoje ter staršev, ki "tolažijo" ubogih revčkov, in so "nesrečniki" potem popolnoma ne samostojne, tega nebi napisal. migat je treba migat, in imeti željo ter videti svoje realne zmožnosti, da najdeš delo in se postaviš na svoje noge, ne pa čakati na čudež... Želim vsem veliko uspeha in vztrajnosti pri iskanju zaposlitve.

Najprej je potrebno urediti misli z meditacijo. Precej olajša iskanje zapolitve.

Najprej je potrebno urediti sebe z neko osnovno urejenostjo.

od zadaj se pribit in delti nasvete, a ne.

Zmeraj moraš biti pijan. To je vsa modrost in edino vprašanje. Neprestano se moraš omamljati, da ne boš čutil strašnega bremena Časa, ki ti lomi ramena in te pritiska k tlom. Ampak s čim? Z vinom, s poezijo, prozo ali s krepostjo, s čimer koli...Samo omamljaj se! In če se včasih zbudiš, na stopnišču palače, v zeleni travi cestnega jarka, v mračni samoti svoje izbe, ko se bo omama že razpuhtela ali izginila, potem povprašaj veter, val, zvezdo, sonce, ptico, uro, vse, kar beži, vse, kar ječi, vse, kar roma, vse, kar poje, vse, kar govori, povprašaj jih, koliko je ura. In veter, val, zvezda,sonce, ptica in ura ti odvrnejo: Prišla je ura omame ! Omamljaj se neprestano, da te ne bo, svojega sužnja, neusmiljeno trpinčil Čas. Z vinom , poezijo, prozo ali s krepostjo, s čimer koli.

F C E-----------------------------------------0---------------- B---------0-1h3p1--------------------1---3---3--1---------- G------2-----------3-2-0-----------0--------------3--2--0-- D----3---------------------3-----2------------------------- A--3---------------------------3--------------------------- E---------------------------------------------------------- Bb F C E----------1-3-1-0---------------------------------------- B--------3---------3-------------0h1--------------------1- G------3-----------------------2-----2----------------0--- D----3-----------------------3---------3------------2----- A--1-----------------------3----------------------3------- E--------------------------------------------------------- F Treci mjesec z'desna mase mi C Od zvjezda nebo i ne vidm H Ja sam Ingeman Stenmark iz Gajnica F C I trcim slalom medju banderama F Kao pobjednik stizem na cilj C Stojim na haubi i slikam se H U ruci bljesti znak mercedesa F C U drugoj topli kruh od pekara F I svi me vole svima sam duhovit C cekaju na red da me upoznaju H samo ti nikako da shvatis konacno F C koliko me volis suludo Tvoje ime mi je najljepsi refren Sto ga pjevam od srca na portafon NIko se ne javlja nista se ne cuje Smo susjedi prete policijom Prozor tvoje sobe gadjam kamenjem To sam negde vidio, film neki crno-bjel Al u njemu je staklo bilo mnogo jace U njemu junak nije bjezo od brace Hladno Pivo - Pijan -

Zelo prozaična prošnja, spodaj naj se podpiše vsak, ki bi sodeloval z ljudi, ki so na njega zlili tono gnojnice. seznam sodelujočih: 1.....

Momo Kapor, zelo senzibilen in nostaligčen. http://sr-rs.facebook.com/note.php?note_id=187361947965020

.. Navajeno pomirjujočega vonja travniškega cvetja, brezovih in smrekovih gozdov ter svežine severnega ozračja, je Aino opojno Sredozemlje močno razvnelo.Ob morju so se platane prelevile v drevorede palm, gozdove nizkih borovcev, mogočni evkaliptusi so kraljevali nad pomarančevci, nasadi oljk, smokev in limon, rododendroni so se ponujali v polnem cvetnem sijaju, pisarniški fikusi so zrasli v velika drevesa, kaktusi z okenske police v obilne gmote čudovitih bodičastih krogel... ....Ah, ta Provansa ps-Severnica nad Olimpom

Usločil je hrbet kot velik pragozdni maček, potisnil z boki in znova ji je prišlo. Zasmejal se je, ko je začutil njen drget, potem pa z jezikom napolnil njena usta in ji odvzel telo. Zdaj je bilo njegovo. Pripadal mu je vsak centimeter in vzel si ga bo, kot bo poželel. Trdo in globoko, da bo začutila surovo silo moči, ki je bila toliko večja od njene. Uporabil jo bo brez sramu. Čutno, da bo znova in znova strastno kriknila. Njegovo telo je bilo prekrito z znojem, vendar si ni dovolil vrhunca, ker še ni opravil z njo, ni se je še dovolj nasitil, niti takrat, ko ji je prislonil kolena na rame in suval tako globoko, da je komaj še zdržal. Ni bilo dovolj. Hotel je več. Več njenega telesa, njenega srca, njene duše. Tiho je kriknila in to se ga je dotaknilo. Z eno roko jo je prijel za tilnik, da ji je potisnil glavo navzdol, ji dvignil boke in jo potegnil k svojim kolenom. Od zadaj se je zarinil vanjo, ujel njene prsi, s prsti vrtel bradavice in jo popeljal do najbolj prijetnih meja, ki so na meji bolečine. Njen obraz je bil skrit, njeno telo dvignjeno njemu na voljo. Paril se je kot žival, da ne bi občutil nežnosti, ki ga je zajela, toplega in mehkega občutka, ko je znova dosegla vrhunec. Silovitost ga je zapustila in obrnil jo je nazaj, zaprl oči z glasnim krikom jo je preplavil. Susan Elizabeth Philips

Strmela je vanj. Njegov penis je bil velik. V polni erekciji in svetel, z utripajočo krvjo in debelimi žilami. Vrgel se je najo in ga drgnil ob njeno telo, počasi ga je premikal ob njenih prsih, njenem vratu in potem ob njenih ustih in očeh. Njegovo močno telo je plesalo, drselo, se zvijalo, ko je prodiral vanjo in izj nje. Igral se je z njenimi prsmi. Ljubkoval je njene lase, različne dele njenega obraza. Njegov dotik je postal nežen. JAMES PATTERSON-1947-

Zaradi občutka varne in intimne samote, se skoraj nevede predava ljubljenju. Njeno težko, a ugogljivo telo prižemam k svojemu, dovoli mi objem in me objame še sama in že se vsa oblečena nerodno valjava po postelji, poljubljava se in se otipavava z nestrpnimi rokami. Nato po tihem sporazumu začneva drug drugega slačiti. Jaz ji vlečem pulover z rok , ona mi odpre zadrgo na hlačah. Jaz ji odpnem nedrček, ona mi potegne dol spodnje hlače, jaz ji snamem krilo z nog, ona mi zvleče srajco čez glavo. Prevzema naju poželenje, dokler nisva oba naga. Tedaj se najin ljubezenski zanos začne urejati in poteka skoraj obredno. Jaz ležem na hrbet, ona se mi usede na trebuh, jaz vzdignem roke in jo primem za prsi, ona zgrabi moj ud in si ga vtakne v nožnico. Potem se začne zibati z desne na levo in nazaj s svojimi mišičnimi boki, sladko in vztrajno, kakor da preizkuša moč mojega uda, saj ga zvija zdaj sem, zdaj tja, jaz pa jo gledam. A.Moravia

Po važnosti ljubavi jedino tebe želim Već neko vrijeme šećem tvojim mirisom a tišina lišća šapuće, čini mi se o tome kako sam te sinoć, dok si naga ležala, zanosno osvajao toplinom svojih usana. Eto, s tim mirisom noći i usprkos danu nastavljaš u meni, ne odmičeš ni tren, a zvijezde, iako su se rastale od neba, u srcu mene stalno šume kako ploviš. U kapima tvog neprocjenjivog tijela još držim čvrsto svoj užareni osmjeh, i nabrekao u mekoći svih tvojih dodira nježno slažem vlažan okus uzdaha. Kad si zablistala sinoć poda mnom i kao sretna žena primila u sebe tiho, za mene je sve tvoje postalo moje i sve moje pristiglo u tebe ostalo tvoje. Po važnosti ljubavi jedino tebe želim, jer kad rukama dotaknem tvoj struk, tako se umilno pružaš mojim žilama. Taj ljubavni sjaj tvog lica ljubim očima, i poljupci s kojima te uvlačim u oganj prelaze s mojih prstiju na tvoje grudi, uvijek nestaju u naručju tvojih prepona. Kad me oko sebe osmjehom saviješ tvoju prisutnost osjećam u svom tijelu i slušajući nezasitnu svoju krv kako vri nijemo ulazim donoseći ti svoje srce. Mirisna moja zvijezdo, izgovorena riječi, noćima koje hodaju po žeravici postelje zauvijek si me natopila svojim uzdasima. Kako tebi mom anđelu, ne pokloniti dušu.

V njenih očeh sem ujel nekaj pohotnega. Kje pa se sončiš? Ne sončim se, plavam, poletje je. Tak sem. Aha, je rekla. Jaz pa hodim na skale. Pod svetilnikom. Tam se lahko skrijem in se lahko sončim gola. Mhm. Zvrnil sem kozarec, natočila mi je še enega. Hočeš videti, kako sem porjavela po celem telesu? Gledal sem zabodeno, proti moji volji se mi je začel dvigati, a hkrati mi je bilo prav. Odpela si je bluzo, se slekla, si odpela modrc, velike prsi, ogromne bradavice, tega se spomnim. Kar naenkrat je bila gola in jaz na njej. Ko sva končala, se mi je zazdelo, da se nikoli ne bom mogel otresti tega težkega sladkastega vonja. Vesna Milek