Popolna zmeda

Popolna zmeda Nedavno tega, sem prvič stopil na pozitivke. V tem relativno kratkem času, sem spoznal, da med ljudmi, ki želijo nekaj ukreniti, vlada več ali manj popolna zmeda. Vesel sem, da jih je nekaj takih, ki resnično ne pogoltnejo vsega, kar se jim servira v imenu duhovnosti in razvoja. Je že prav, da vsak za sebe in na svoj način, vrti svoj film, saj je to del demokracije in svoboščin. In kaj je moje mesto, v poplavi vsega kar se servira? Katero jed naj zaužijem, komu naj se priključim, komu prisluhnem, koga naj posnemam???? Globoko v sebi, sem že davno izstopil iz tega zmedenega cirkusa in se lotil precej težkega dela. Spoznati sam, kaj je v ozadju vse te zmede in zakaj toliko različnih trditev, ko vsaka tridtev ima svoj prav, a svet še zmeraj nadaljuje svojo pot v prepad, je postal moj prvi poklic in izziv. Kaj sem spoznal? Spoznal sem veliko tega o sebi samemu. Spoznal sem, da se ločenost dogaja le v svetu misli, čigar sužnji smo, bolj kot si to sploh lahko predstavljamo. Spoznal sem, da sem nastajal skozi odnose do vsega kar me obkroža in, da se nikakor ne smem opazovati kot ločen del celote. V takem opazovanju notranjega in zunanjega, se je vrtela knjiga, ki je čisti original, knjiga o meni samemu. Ta knjiga je na momente zelo humoristična in lepa, drugič neverjetno trda in dokaj brezčutna, tretjič zopet izjemno sočustvena...in t.d. Ni mi bilo bistveno kaj bom listal, lepo ali grdo. Zanimalo me je vse do dna. Jokal in stokal sem včasih, bil izgubljen in osamljen, obupan pa dokončno nikoli. Moja radovednost, je bila večja od vseh ovir. Kako sem danes, po nekaj desetletjih raziskovanja? Vidim, da sem spoznal veliko, veliko zablod, katerim nasedajo množice. Nikakor nisem osamljen in obupan, tudi nobene duhovne organizacije ne želim ustanoviti, ničemur ne sledim. V sled tega imam več proste energije in manj sem ločen. Lepota vsega stvarstva, je sedaj bolj realnost in manj predstava. Nič nisem dosegel, le odvrgel sem nekaj bremen, ki so mi zamegljevale sliko in onemogočale direkten kontakt, z edinim kar je resnično živo in kar sem s srcem, dušo, telesom in umom, tako zelo pogrešal. Našel sem svoj dom, od katerega sem tolika leta, bil ločen. Ob tem čutim enako energijo, kot jo ima seme, ko se prebija skozi suho zemljo, na površje. Tako energijo vidim v vseh ljudeh. Zakaj je vsi ne aktivirajo, so vprašanja za vsakega posebej. Vidim le, da tehnike in nove metode vse po vrsti, ne delujejo in ljudem to preprosto želim prenesti. Ko hodimo npr. po gozdu in vidimo vejo na poti, v kolikor smo človeški in preprosti, bomo to vejo umaknili,da naslednji mimoidoči, ne pade preko nje. Enim sem lahko zelo všeč, drugim niti malo ne, tretje sploh ne zanimam... Nobenega pomena za resnico to nima. Ona je takšna kot je, ne oziraje se o predstavah, ki jo o njej imamo. V tem je njena lepota in zato je ona prosta, vseh pasti tega vesoljnega zmedenca, imenovanega razum, misel. Skozi spoznavanje delovanja tega sklopa, imenovanega razum (ego, misel...), le ta nima več moči in preneha. Odpre se novi svet, svežina vsesplošne povezanosti je realnost in ne utopija. Zato ti v nič ni potrebno verjeti, ničemur slediti... Le v tej energiji ni razdvojenosti, ni zmedenosti in ne sovraštva. To je največ kar lahko posameznik spozna. Ven iz zmede ali biti v njej? Za katero odločitev ste vi? Resnično iz srca vsem, Mirko-PA

Pozdravljen panefin, spoštujem in razumem tvoje mišljenje, izkušanje, doživljenje in bivanje. Vendar to kar si ti spoznal in na način po katerem si prišel do svojih spoznanj in načina bivanja kot ga opisuješ, je tebi lasten. Za mnoge ljudi različne filozofije, tehnike in podobno niti približno niso breme in jim ne zapirajo oči ali jih kakorkoli ovirajo, temveč so zelo dobrodošla pomoč na njihovi osebni življenjski poti. Življenje je tako zelo raznoliko in polno najrazličnejših resnic, ki pa so hkrati tudi laži. Ko je človek prepričan, da je dosegel nekaj absolutnega se krepko moti, kajti Življenje je neskončno in `resnično´ svoboden človek se zaveda, da je vse, prav vse izraz Življenja samega, kakor je tudi on sam Njegov izraz. To pa je izredno težko, saj nam čustva prišepetujejo to, misli spet ono, pa tudi fizično telo ima svoj glas. Resnična Enost ne izključuje ničesar, niti metod, niti znanja, niti tehnik. Ker pa je Življenje paradoks :-) prebujeni človek, ki sicer ne zanika ničesar, v svoje bitje ne spusti vsega tistega, kar ni v sozvočju z notranjim glasom njegovega duhovnega (ne čustvenega) srca. Tudi ločenost se ne dogaja samo v svetu misli, temveč je del zemeljske zavesti, katere sestavni del pa ni samo razum. In tudi ego ne ždi zgolj v razumu. Njegov teren je precej večji, kot si lahko predstavljamo;-).

Spoštovani Panefin, danes ob 20 in 50 je na rtslo 2.program dokumentarna oddaja francoskega bioekološkega novinarja. Me zanima ali ta tema spada v tvoj videokrog?

Cenjena hetLicht, navajaš : spoštujem in razumem tvoje mišljenje, izkušanje, doživljenje in bivanje. Spoštovana hetLicht, nisem izražal svojih mišljenj, ampak spoznanja, ki so veliko več kot le mišljenje, saj v takem stanju, ne govorim iz ločenosti. V kolikor veš o čem govorim, potem dobro veš, da v takem stanju ni laži. Sama najbolje veš od kod so tvoje navedbe? So tvoje lastne, ali si jih prebrala, slišala? So iz stanja zaceljenosti, v katerem ni dvoma in prišepetavanja misli kot navajaš, ali so še zmeraj iz stanja dvojnosti? Iskren človek si pred tem ne bo zatiskal oči, mar ne? Dvom je naš največji učitelj. Počasi se narava umirja in spet bo en čudovit miren večer. Velike pozdrave. Mirko-PA

Hvala ti osh-kosh na informaciji. V kolikor mi uspe, bom vrgel oko na oddajo. Sicer pa se informiram o različnih rečeh, saj s tem nikakor ni nič narobe. Živimo v tem svetu in informacije so del celotnih potreb človeka. Naši vsakdanji poklici pač zahtevajo to in ono. Kot sem pisal znanje ima svoje mesto. Res pa je,da zraven takih splošnih reči, mene veliko bolj zanimajo primarne reči, o nas samih. Uživaj v oddaji in morebiti izmenjava kak pogled, v kolikor bova oba pogledala. Resnično je zunaj prelep konec dneva... Srkajmo ga s polno žlico. Pozdravljen in še enkrat hvala. Mirko-PA

Panefin, mislim, da nisi dobro razumel, tistega, kar sem napisala. Seveda samo predvidevam, glede na tvoj odgovor. Napisala sem pa to zato, ker si večkart napisal, da pišeš iz stanja `zaceljenosti´. Vendar sem mnenja, da če bi rasnično pisal iz takšnega stanja (še enkrat gre za moja predvidevanje glede na tvoje besede in nikakor ne trdim, da imam prav), potem bi vedel, da ima tudi popolna zmeda, ki jo omenjaš, svoje mesto v Življenju, prav tako pa tudi vse tehnike in metode, ki zate morda res ne delujejo, za mnoge pa zelo. Drugače se pa z večino tvojih besed strinjam in so mi zelo blizu. In če si dovolim še eno opazko (ki pa je tudi samo moja osebna percepcija in nikakor ni nujno, da je resnična): tvoje besede mi delujejo nekako mesijansko. Ampak, malo me je zapeljala vajina debata z osh-koshem in sem pač napisala kaj si mislim. Ta post na forumu mi je dal lepo iztočnico. Morda je bila napaka, kajti enakovredna debata o teh stvareh, ki presegajo besede, skoraj ni mogoča. Razen, če nekdo želi poučevati nekoga drugega- sogovornika.

Naj dodam...zadnji stavek ne leti nate osebno......napišem za vsak primer, kajti besede največkrat vsak razume drugače, kar je logično zaradi narave zavesti v nas vseh.

Vendar sem mnenja, da če bi rasnično pisal iz takšnega stanja (še enkrat gre za moja predvidevanje glede na tvoje besede in nikakor ne trdim, da imam prav), potem bi vedel, da ima tudi popolna zmeda, ki jo omenjaš, svoje mesto v Življenju, prav tako pa tudi vse tehnike in metode, ki zate morda res ne delujejo, za mnoge pa zelo. Prav simpatično komentiraš in ni se potrebno opravičevati. Nikakor nisi "neulikana" in z ničemer me nisi prizadela. Priznaš, da se morebiti motiš o izrečenem in tudi to je zelo iskreno. Glede tvoje opaske, da če tole pišem iz stanja zaceljenosti, bi moral vedeti, da tudi zmeda ima svoje mesto v življenju, pa je že v naslovu mojega članka, tovrstno zavedanje. Nekaj poplnoma drugega pa je, če podpiram reči, za katere vidim, da zmedo povzročajo. Mogoče je beseda zmeda nekoliko ponesrečena, ker zmeda v smislu dvoma je zdrava, tukaj pa je govora o poplavi vseh mogočih metod in tehnik, v katerih se človek izgubi in je zmeden katero izbrati. Dovolil sem si izreči, da vidim kako so vse zgrešene in ne vodijo tja, kamor si človek želi, ampak le v novi krog zmede in zaslepljenosti. V kolkor to čutiš kot ogrožanje tvojih metod ali načinov, s tem ni nič narobe, saj tiste prave reči ostanejo. V tem kontekstu je najina debata koristna. Imam to srečo, da živim v čudoviti pokrajini in sem hvaležen za tak privilegij. Ko mi je kuže lovil grablje, s katerimi sem grabljal travo, se ta prav nič ni zmenil za to kdo ima prav ali ne. Le izražal je svojo igrivost. Nisem si mogel kaj, ko pa da igro sprejmem. Hvala ti za iskrene kritike in komentarje. L.P. Mirko-PA

"Glede tvoje opaske, da če tole pišem iz stanja zaceljenosti, bi moral vedeti, da tudi zmeda ima svoje mesto v življenju, pa je že v naslovu mojega članka, tovrstno zavedanje." Moja interpretacija je bila napačna. Bi se ti zanjo opravičila, pa so mi že nekoč rekli, da naj se že enkrat neham opravičevati :-). (morda celo upravičeno :-)....) Drugače pa sama ne uporabljam kakih tehnik ali metod, vidim pa, da mnogim okoli mene zelo koristijo, da se ne izgubijo v tej poplavi zunanjih dražljajev vseh vrst in vzdržujejo svojo pozornost na nečem bolj, naj rečem temu, bolj plemenitem, namesto, da se utapljajo ali v popolni inerciji, norem potrošništvu ali v samozaslepljenosti. Tako, da imava tu očitno različna opažanja. Mislim da, šele ko človek zares začuti samega sebe oz. svoj notranji prostor, neko svojo jaznost, šele potem je sposoben spustiti vse, tudi najbolj vzvišeno znanje in najbolj subtilne tehnike.

Citirano besedilo od Mirkota: »Globoko v sebi, sem že davno izstopil iz tega zmedenega cirkusa in se lotil precej težkega dela. Spoznati sam, kaj je v ozadju vse te zmede in zakaj toliko različnih trditev, ko vsaka tridtev ima svoj prav, a svet še zmeraj nadaljuje svojo pot v prepad, je postal moj prvi poklic in izziv. Kaj sem spoznal?« Čudovita spoznanja katera nam posreduje Mirko so skupni imenovalec vsega. Za posredovanje je potreben razum ki s posrednikom (črke, besede, besedila...) tvori misel, katero pa mora vsak subjekt interpretirati s svojim razumom. Ko rečemo da je neka slika lepa ne razmišljamo o tem kako jo je slikar naslikal, ampak jo preprosto občudujemo. Ko poslušamo glazbo, ne razmišljamo o notah (Čmrljev let). A razum hoče vedeti kako . In ravno sedaj ko tole pišem, se dogaja interpretacija in ravno sedaj ko tole berete se dogaja interpretacija. In obe interpretaciji sta omejeni in enako resnični ter pravilni. Zato ni potrebe po sodbi. Dobljeno informacijo preprosto vzamemo na znanje in si širimo obzorje. Poizkusil bom interpretirati ta veliki nedoumljivi KAKO: Predstavljajte si zelo (ampak res zelo) veliko ogledalo. Stojite pred njim na neki svoji poziciji v prostoru. Recimo da je vaše zaznavanje odseva le sorazmerno majhen krog, izven katerega se ne da videti. Ta krog ima okvir (s flomastrom narisan krog na ogledalu). Dobite informacijo od nekoga ki stoji nekje blizu vas, in v istem krogu vidi nekaj kar je vam nevidnega in vi vidite nekaj kar je skritega njemu. Objektivnost je samo presek množic subjektivnega. Subjekt je samo sam sebi lahko popolnoma objektiven, če velja , da je v istem času in v isti točki lahko samo en objekt-subjekt. Ob zavedanju tega , ne vstrajamo več na objektivnosti , ampak informacijo brez sodbe povzamemo in glej ga zlomka sedaj vidimo preko okvirja. Če smo radovedni , prisluhnemo še drugim subjektom in z nam novimi informacijami si ponovno razširimo obzorje. In zato z veseljem prisluhnemo tudi tistim ki pred tem ogledalom stojijo zelo daleč od nas , saj vsaka informacija ki se ne ponavlja prispeva k sestavljanki pa čeprav gledamo vsi v en isti krog na ogledalu in smo omejeni z istim okvirjem , a vidimo daleč, daleč preko njega. Kako je pa z zlaganimi , netočnimi informacijami ? Zelo preprosto, saj se v tej veliki sliki pokažejo kot anomalija in jih takoj prepoznamo. Producirajo jih subjekti ali usklajena množica subjektov ki ne zmore pogleda preko okvirja, ali pa si obeta neko korist v množici zmedenih in omejenih . Ko pride do kritične mase ljudi, ki vidijo dovolj daleč preko okvirja, se vsaka manipulacija razblini sama od sebe. Slika je ista ogledalo je isto, interpretacij vsebine znotraj okvirja pa nešteto in vsi imajo prav. Torej KAKO? Z radovednostjo in iskrenim spoštovanjem vsake nove informacije in s tem vsakega subjekta brez sodbe. Če ugotovimo da se nahajamo v anomaliji, lahko na njo vplivamo ali pa zamenjamo okolje. Zemlja je samo ena. Odločitev je vaša a lažja, če vidite preko okvirja. Čeprav nisem prepričan da mi je interpretacija uspela , sem prepričan da je bil lep poskus. Predlagam da si zavrtite kakšno lepo glasbo , in pozabite na note. Uživajte Samo moje mnenje Fredo

In če si dovolim še eno opazko (ki pa je tudi samo moja osebna percepcija in nikakor ni nujno, da je resnična): tvoje besede mi delujejo nekako mesijansko Za lahko noč, še odgovor na tvoj občutek, opisan v zgornjem stavku. Bedseda mesija najbrž pomeni nekoga, ki prinaša odrešitev za svet. Ljudje so v zgodovini imeli kar nekaj takih, pa se zaradi tega oni sami in svet, niso spremenili na bolje. Zato nimam nobene potrebe biti nekomu nekakšen mesija, na katerega se lahko kdo obesi in vegetira, ne da bi sam kaj ukrenil. Ne vidim tega razvoja zavesti, ki ga nekateri omenjajo, ampak ravno nasprotno. Čedalje globje tonemo, v globoko brezno. Pokazati na to, pa za mene ni napačno, temveč je napačno sprenevedati se, da je vse v redu. Sem negativec jaz sam, ali so dejstva tako zelo negativna? V oddaji o nafti, ki je bila odlična, bi analogno temu, francoski novinar moral biti največji negativec, pa vemo da temu ni tako. On je le opozarjal, na porazna dejstva, ki se jih večina ljudi sploh ne zaveda. To na svojem področju in na svoj način, počnem tudi jaz. V kolikor sem za koga zaradi tega mesija, je to njegova predstava in ne moja. Vem pa zelo dobro, da ne poučujem nobenih novih tehnik in nisem izumil še en čudežni "kako", temveč ravno obratno, opozarjam kako je vse to napačno orodje, v spoznavanju sebe. To so preprosto moja sporočila v razmislek, kot protiteža vsemu kar že obstaja. Ker vsi imamo pravico do izražanja, je enako tudi z mojim načinom. Pa naj ne bo le, enopartijski sistem na pozitivkah, temveč demokratičen. Miren spanec spoštovana hetLicht, osh-kosh, merijen in ostali. Mirko-PA

Dragi Fredo, poskus razlage z ogledalom, je približno ta rdeča nit učenja o sebi. Ljudje se tako bojimo zapustiti staro majhno dvorišče, da se počutimo zelo ogrožene, v kolikor nam nekdo želi pokazati še kaj drugega. Toda za radovedne in žejne, ni ovir. Tem njihovo majhno dvorišče ni dovolj. V širini ni trenja in ni konfliktov, v majnosti in omejenosti pa. Glede poslušanja glasbe, pa še moj majhen prispevek. Brez tišine med toni, ni ritma in tudi glasbe ne. Takšna je vloga tišine v vsem. Vsem noč mirno brez sanj, Mirko-PA

"Ne vidim tega razvoja zavesti, ki ga nekateri omenjajo, ampak ravno nasprotno. Čedalje globje tonemo, v globoko brezno" Za to videnje razvoja zavesti je potrebna identifikacija s kolektivno zavestjo, ne samo opazovanje (pa recimo, da ne samo s pomočjo razuma) dogajanja. Potem ti postane jasno. Smo pa po mojem mnenju na točki, ko imamo veliko priložnost preobrazbe zavesti, ki se bo zgodila z ali brez človeka; vsak posameznik ima možnost sodelovanja, ali pač ne. In v zadnjem primeru bodo tisti resnično potonili v temo, kot praviš. Čeprav stvari nikoli niso izgubljene, začne se pač novi krog :-) "Pokazati na to, pa za mene ni napačno, temveč je napačno sprenevedati se, da je vse v redu. Sem negativec jaz sam, ali so dejstva tako zelo negativna?" Ne nisi ti negativec, dejstva so tako negativna, samo zdi se mi, da ne vidiš vseh dejstev. Vrši se tudi proces, ki je skrit očem. Lahko ga opaziš znotraj zavesti, ki presega tvojo osebno zavest in tudi zavest kolektive, je pa identifikacija s kolektivno zavestjo nekakšna vrata do tega vpogleda oz. spoznanja. In tudi to je dejstvo. No, zanima me tudi to, kaj misliš o mojem opažanju, ki sem ga omenila v prejšnjem postu, namreč da tehnike in metode mnogim zelo pomagajo, da jim uspe obdržati nek občutek jaza (pa četudi ni razsvetljen, če lahko uporabim to besedo, smo ne se obesit nanjo), namesto da se izgubijo v množici zunanjih dražljajev, ki človeka neprestano vlečejo še dlje od samega sebe. Ali ni bolje neko `nepopolno´ orodje, ki ti vsaj nudi to, da ne padeš v popolno temo? Ali razumeš, kaj mislim reči? Še eno vprašanje, z moje strani retorično, kje na pozitivkah ti vidiš enopartijski sistem? Moje opažanje: pozitivke so zelooo demokratične, samo, kaj ko demokracija ne nudi legitimnosti posameznikovega mnenja, pa ne zaradi sistema samega, temveč zato, ker je narava `mnenj´ takšna, da vedno, vedno prikličejo tudi `protimnenja´ . Zato se kar navadi :-) Da, vsi imamo pravico do izražanja, vendar ne smemo pričakovati, da se bodo vsa naša izražanja `med seboj strinjala´. To pa zato, ker so mnenja pepričana, da imajo absolutno resnico in ne znajo prisluhniti protimnenju. Da, dragi panefin, veliko si spoznal, res veliko in tvoja resnica lahko koristi marsikomu, upam si reči, da večini. Ni pa absolutna, čeprav je resnična. Zakaj to pišem? Ker imam občutek, glede na tvoje pisanje in duh, ki ga preveva, da si našel Resnico. Odtod tudi moja opazka o mesijanstvu. Vendar še enkrat, kot sem že takrat napisala: to je moja precepcija, ki pa je lahko popolnoma napačna. Morda ravnam povsem napačno, ko debatiram s tabo in povem tudi drugo plat (recimo to o nujnosti duhovnih tehnik, filozofij in metod), kajti resnično je tvoje sporočilo modro in celo prepotrebno za mnogo, mnogo ljudi. Toda, težim k celovitosti- torej, kjer je + je nujno tudi -. To dvoje je potrebno preseči, šele potem lahko stopimo v novo poglavje zemeljske zgodbe. Ampak, vedno bolj sem prepričana, da z besedami tega ni mogoče opisati. Za to je potrebna izkušnja. Zato bom kar utihnila :-). Vseeno lepo in uspešno izmenjavo mnenj (ni provokacija, mislim iskreno)!

No, zanima me tudi to, kaj misliš o mojem opažanju, ki sem ga omenila v prejšnjem postu, namreč da tehnike in metode mnogim zelo pomagajo, da jim uspe obdržati nek občutek jaza (pa četudi ni razsvetljen, če lahko uporabim to besedo, smo ne se obesit nanjo), namesto da se izgubijo v množici zunanjih dražljajev, ki človeka neprestano vlečejo še dlje od samega sebe. Ali ni bolje neko `nepopolno´ orodje, ki ti vsaj nudi to, da ne padeš v popolno temo? Ali razumeš, kaj mislim reči? Odgovorila si sama točno to, kar želim pojasniti ves čas. Z "nepopolnim" orodjem, ki so tehnike, bi želeli priti do "popolnosti". Mar ni neinteligentno, sploh poskušati z napačnim orodjem? To je ravno tako, kot bi z mesoreznico posakušal čistiti sneg. Neumno početje. Vse tehnike je izumil jaz, ego, le zato da se zabava in traja. Ker so vse tehnike, izum tega omejenega subjekta, nujno morajo biti, vse po vrsti omejene. Zato jih jaz ne uporabljem. V kolikor je tvoj glavni cilj obdržati nek občutek jaza (kot praviš), je moj ravno obraten. Dokler jaz je, ni resničnosti, ko pa on skopni resničnost pride. Tehnike žal jaz le jačajo in to je napačen proces. Ali vidiš ali pač ne, resničnost tega in to je vse. Veliko sreče spoštovana hetLicht in lahko noč Mirko-PA

>>Spoznal sem veliko tega o sebi samemu. Spoznal sem, da se ločenost dogaja le v svetu misli, čigar sužnji smo, bolj kot si to sploh lahko predstavljamo. Spoznal sem, da sem nastajal skozi odnose do vsega kar me obkroža in, da se nikakor ne smem opazovati kot ločen del celote. V takem opazovanju notranjega in zunanjega, se je vrtela knjiga, ki je čisti original, knjiga o meni samemu.<< Praviš da si porabil nekaj desetletij da si to spoznal.Zakaj porabiti toliko časa,če o tem govorijo že drugi.Preberi si Psihologija človekovega možnega razvoja od Ouspensky,Mogoče si boš nekatere stvari še bolj razčistil. Zavedati se moraš,da sam ne moreš posrebrati vse znanosti-kot si sam napisal: >>Skozi spoznavanje delovanja tega sklopa, imenovanega razum (ego, misel...), le ta nima več moči in preneha. << Kaj pa če si kaj napačno analiziral,interpretiral?

Dobro jutro prijatelj osh-kosh. Razumem tvoj dvom in ga podpiram, saj sem napisal, da je dvom učitelj. Bi pa bil zelo vesel, v kolikor bi enako dvomil v avtoritete in trditve teh, na katere se sklicuješ. Potem bi skepsa, bila enakomerno porazdeljena in šele v takem stanju, je šansa, sam spoznati kaj je res, in kaj ne. Nabiranje znanja in izkušenj, je povsem nekaj drugega, od spoznavanja sebe direktno. O tem seM že pisal, v kolikor si prebral. Vso znanje tega sveta, iz vseh področij, od psihologije, sociologije, psihijatrije, filozofije, pedagogike, duhovnosti vseh vrst...ni uspelo rešiti temeljnih človeških vprašanj. To je potreba po resničnmem miru in harmoniji. Vse po vrsti, le teoretizirajo, analizirajo, opisujejo, razlagajo in si predstavljajo kaj je to. Nobena od teh zannstvenih metod in pristopov, se ni v resnici dokopala te edine prave potrebe človeka po ljubezni. Dragi osh-kosh, kot sem že pojasnjeval, še najbolj znannstvena razlaga o hrani, te ne nasiti. Moraš okusiti pravo hrano. Ko to okusiš, si potešen. Če si ali nisi potešen, najbolje sam veš. Praviš, da sem porabil desetletja in zakaj bi to bilo potrebno? Za vsa ostala znanja je neumno če bi vse sam ponovno odkrival, nikakor pa to ni slučaj s temi najbolj globokimi in temeljnimi človeškimi problemi, kot so problemi življenja in smrti, miru in potrebe po ljubezni. Spoznal sem sam, da besede niso dejstva in, da me še najlepše in najbolj duhovne besede in razlage, sploh ne zadovoljijo. Nisem želel slepo verjeti le tem, pa kdorkoli jih je že izustil. Slutil sm, da mora obstajati nekaj bolj žlahtnega. Zavedam pa se, da je nekdo pomirjen že če gre na nogometno tekmo, ali kak koncert, prebere kake spodbudne besede, naredi kako vajo in ima občutek napredovanja. Lepo in prav, ampak mene ne zanimajo trenutne zadovoljitve in navidezna napredovanja. V svetu materialnega je to model, ki pač deluje, toda nikakor ne v svetu, kamor take metode in te vrednote ne sežejo. Želel sem spoznati nekaj trajnega, kar ne bo odvisno od ničesar. Torej uvidel sem, da mi ne preostane nič drugega kot, da sam spoznam. Koliko časa bo to trajalo, me sploh ni zanimalo. Ko enkrat spoznaš, da alternative ni, se lotiš dela, mar ne? Nekaj mojih desetletij, v primerjavi z nekaj tisočletji tavanja človeštva v temi, je nič. Dovolimo dejstvom, da se sama razkrijejo,ne pa da nam kdo drugi pove kakšna so. Ne bi se smeli zadovoljiti, da živimo od ostankov (razlag, opisov) o dejstvu, ki jih je morebiti našel ali pa tudi ne, kdo drugi. Bolj vidim, da večina ponavlja predstave, ki jih je nekdo pred njimi že ponavljal in si domišlja, da je to resnica. Veriga predstav se nadaljuje v kolektivnem in to ima moč na posameznika. V kolikor vsi tako pravijo, potem je toliko težje, upreti sein podvomiti v to. Vse to je jasno in vse to popolnoma razumem, saj sem dajal skozi na svoji koži. Ampak takšen je ta svet. Vse je instant, na brzino, zapakirano in servirano. Raje smo kopije kot originali, raje knjige prebiramo, kot da jih pišemo... Na srečo imam vrt, in tu in tam okusim pravo hrano. Nadvse miren in sproščen dan ti želim, Mirk-PA

"Odgovorila si sama točno to, kar želim pojasniti ves čas. Z "nepopolnim" orodjem, ki so tehnike, bi želeli priti do "popolnosti". Mar ni neinteligentno, sploh poskušati z napačnim orodjem? To je ravno tako, kot bi z mesoreznico posakušal čistiti sneg. Neumno početje. Vse tehnike je izumil jaz, ego, le zato da se zabava in traja. Ker so vse tehnike, izum tega omejenega subjekta, nujno morajo biti, vse po vrsti omejene. Zato jih jaz ne uporabljem." V redu, pa jih ne uporabljaj :-). Samo ne pravi, da je to neumno početje, ker s tem hočeš nočeš obsojaš. Kaj ni ravno ego, za katerega trdiš, da si se ga znebil, tisti, ki je mojster obsojanja (malce pretrda beseda, but you get the point). Ti pišeš o stanju bivanja, kjer občutek jaza resnično ne obstaja. Toda, to stanje je le en del Življenja. Drugi del Življenja, ki je ravno tako legitimen, da, pa čeprav je pravi pain in the ass ;-), so pa življenjski procesi, ki se odvijajo preko ega. Da in ego ni samo v naših glavah, ego so tudi naši občutki in čustva, ego ždi v naših fizičnih telesi. In zato je tako zelo pomembno to kar pravi osh-kosh na drugi temi, da je potrebno vse te dele nas samih spoznati in jih disciplinirati. Torej zanikanje becominga, življenjskih procesov- to je neumno početje. In sem spada vse, prav vse, kar trenutno doživlja človek, vsa nepoplna orodja, ki so ravno tako legitimna, kot neka blaženost ne-jaza. Ravno v stanju bivanja je ego največji in najbolj subtilen. Surprise, surprise! Zato, še enkrat, ego je del zemeljske zavesti, pomemben, problem je le v tem, da se ima za šefa. In ker po tej zemljici hodi nešteto šefov, eni bolj explicitni, drugi manj, eni bolj grobi, drugi nadvse subtilni, zato pa smo tam kjer smo. Ego je potrebno disciplinirati in ga obrniti k the True, the Good and the Beautiful, da bo postal božji co-creator. Stanje, ki ga opisuješ je zgolj nujno potreben intermezzo, da se človek zbudi iz ego-hipnoze, vsekakor pa nima ne modrosti ne vloge, da sodi kaj je neumno in kaj ni. "V kolikor je tvoj glavni cilj obdržati nek občutek jaza (kot praviš), je moj ravno obraten. Dokler jaz je, ni resničnosti, ko pa on skopni resničnost pride. Tehnike žal jaz le jačajo in to je napačen proces." Absolutno je moj cijlj obdržati jaz. Kajti tudi jaz je del resničnosti, le paziti moramo, da on ne vodi igre (življenja). Brez jaza smo zgolj brezhrbteničniki v svetu življenjskih procesov (becoming) oz. živimo in delujemo iz tistega dela jaza, ki se ga ne zavedamo. Stanje ne-jaza je ravno tako jaz. Paradoks. Mirko-PA glavni korak v zavesti te šele čaka.

>>Bi pa bil zelo vesel, v kolikor bi enako dvomil v avtoritete in trditve teh, na katere se sklicuješ. Potem bi skepsa, bila enakomerno porazdeljena in šele v takem stanju, je šansa, sam spoznati kaj je res, in kaj ne.<< Saj zato ti pa odgovarjam.Gurdjijeff je vedno opozarjal svoje učence naj mu ne verjamejo na besedo( zato ker je on učitelj ) ampak naj vedno preverijo še sami.Kar ti hočem povedati je to,da moraš dvomiti tudi v svoje interpretacije,ker, to moraš priznati sam,nimaš nobene garancije da je tvoj način edini dober.Če pa misliš da je,potem je prav da poveš kako izboljšati ta svet,ki gre( po tvojem mišljenju )nekam v nepravo smer. >>Nabiranje znanja in izkušenj, je povsem nekaj drugega, od spoznavanja sebe direktno. O tem seM že pisal, v kolikor si prebral.<< Spoznavanje samega sebe ni tako kvalitetno,če nimaš znanja in izkušenj. >>Vso znanje tega sveta, iz vseh področij, od psihologije, sociologije, psihijatrije, filozofije, pedagogike, duhovnosti vseh vrst...ni uspelo rešiti temeljnih človeških vprašanj. << To ti misliš, ker ti ni uspelo spoznati vsega tega.Pravi naslovi niso dostopni kar tako, do njih se pride samo s trdim delom in če imaš resnično,iskreno,nesebično željo po tem. >>Dragi osh-kosh, kot sem že pojasnjeval, še najbolj znannstvena razlaga o hrani, te ne nasiti. Moraš okusiti pravo hrano.<< Kako pa ugotoviš kaj je prava hrana?Kaj če živiš v neki majhni sredini,ki je ločena od drugih področij,na katerih poznajo tako hrano,za katero ti še slišal nisi,je pa absolutno najboljša za človeka? >>Ko to okusiš, si potešen. Če si ali nisi potešen, najbolje sam veš.<< Ampak a ni tako da se vsega enkrat naveličaš in hočeš nekaj novega,boljšega? >>Praviš, da sem porabil desetletja in zakaj bi to bilo potrebno? Za vsa ostala znanja je neumno če bi vse sam ponovno odkrival, nikakor pa to ni slučaj s temi najbolj globokimi in temeljnimi človeškimi problemi, kot so problemi življenja in smrti, miru in potrebe po ljubezni.<< Če boš živel ločeno od nas,mogoče sploh ne boš vedel, da je to že raziskano in boš odkrival toplo vodo celo življenje. >>Želel sem spoznati nekaj trajnega, kar ne bo odvisno od ničesar. Torej uvidel sem, da mi ne preostane nič drugega kot, da sam spoznam. Koliko časa bo to trajalo, me sploh ni zanimalo. Ko enkrat spoznaš, da alternative ni, se lotiš dela, mar ne? Nekaj mojih desetletij, v primerjavi z nekaj tisočletji tavanja človeštva v temi, je nič.<< Ali to ne pomeni,da nekaj iščeš pa ne veš kaj?To je v nasprotju s tisitim kar si pisal pred časom. Lahko ti pomagam s tem da ti povem,da tvoje fizično telo je odvisno od ....česa že?

Hetlicht, a si ti trenirala kakšno športno panogo?

Spoštovana hetLicht, ti praviš: Absolutno je moj cijlj obdržati jaz. Kajti tudi jaz je del resničnosti, le paziti moramo, da on ne vodi igre (življenja). Brez jaza smo zgolj brezhrbteničniki v svetu življenjskih procesov (becoming) oz. živimo in delujemo iz tistega dela jaza, ki se ga ne zavedamo. Stanje ne-jaza je ravno tako jaz. Paradoks. Mar nismo že obdelali to, da je razum, čigar produkt je jaz, manjši od celote in da ni razum ustvaril celote, temveč obratno???? Draga hetLicht, pojasnil sem že večkrat, da razum ima svoje mesto in je koristen, ampak da hkrati ni edini in glavni. Ko deluje celostna energija, ki ni razum, je z razumom vse lepo in prav, deluje tiho in po potrebi. To pa zato, ker je na sceni povsem drugačna energija od te, ki obstaja dokler je razum glavni. Večje manjše vsebuje, manjše pa večje ne. Tudi to sem večkrat pojasnjeval. Te nič ne mika, pustiti to večje, da se pokaže? Kaj takega pa ni mogoče, dokler se jaz ne da s prestola. Pa to je v bistvu tako enostavno za razumet. Zato ne jačam tega jaza s tehnikami in vsemi mogočimi znanji nekoga drugega, ampak ravno obratno, razgaliti se želim. Vem da je za tebe to zgrešeno, a smo si ljudje pač različni. Velik pozdrav, Mirko-PA

Ne vem a imam občutek,da ne znaš povedati kar želiš in mi je zato vse malo konfuzno. >>Mar nismo že obdelali to, da je razum, čigar produkt je jaz, manjši od celote in da ni razum ustvaril celote, temveč obratno????>> Kaj pa ti razumeš pod celoto,kaj je to? >>Ko deluje celostna energija, ki ni razum, je z razumom vse lepo in prav, deluje tiho in po potrebi. To pa zato, ker je na sceni povsem drugačna energija od te, ki obstaja dokler je razum glavni. Večje manjše vsebuje, manjše pa večje ne. Tudi to sem večkrat pojasnjeval.<< Dej še enkrat pojasni te energije:celostna energija,drugačna energija, kako se razlikujeta? >>Te nič ne mika, pustiti to večje, da se pokaže? Kaj takega pa ni mogoče, dokler se jaz ne da s prestola. Pa to je v bistvu tako enostavno za razumet.<< Tudi mene mika,le da ne vem kako spustiti jaz s prestola in kako razumet, če ne smem uporabljati razuma? >>Zato ne jačam tega jaza s tehnikami in vsemi mogočimi znanji nekoga drugega, ampak ravno obratno, razgaliti se želim.<< Ne znam si tega razložit:Jaza ne želiš jačati s tehnikami in tujimi znanji ampak ga želiš jačati z ragaljanjem?Česa?

Joj, panefin, daj preberi še enkrat, seveda če te zanima. Globlji vpogled ti pove, da je stanje ne-jaza ravno tako jaz. Da jazu enostavno ne moreš uiti, lahko ga pa usmeriš tja kamor je treba, torej v nakaj Višjega (kakor koli to pač poimenuješ) potem pa se zgodi čudež, preobrazba zavesti. Seveda je to dolgotrajen proces, ki se zgodi samo s tvojim sodelovanjem. V njem pa ne moreš sodelovati, če ne uporabiš jaza. Dokler kakrkoli zanikaš oz. trdiš da ni dobro ali kakorkoli pač že, si v dualnosti, si hočeš nočeš v jazu, čeprav se tega sploh ne zavedaš in misliš, da si v enosti. Stanje ne-jaza je le intermezzo, da se prebudiš iz hipnoze nižjih zavestnih tokov (čustva, misli) in se potopiš oz. identificiraš z širšo zavetjo, ki pa je še vedno um. Samo ne več nižji um, ampak malce višji, recimo temu duhovni um. Um je precej več, kot si navadno mislimo. Um niso zgolj misli, s katerimi si kolikor toliko urejamo naše življenje.To je v današnji duhovnosti ali pa ne-duhovnosti velika nevednost, torej to, kaj um sploh je. In potem se neka višja stopnja uma zamenjuje z absolutno resnico ali popolno svobodo ali božanskim ali tistim, česar ne moreš ubesediti ....... Dokler človeka življenje spet ne porine v situacijo, ki mu nudi še globlji vpogled. Um je lahko fantastičen, te popelje v višave, ti nudi izkušnje zaradi katerih si prepričan, da je to to. Zato ne gre podcenjevati uma. Obstajajo tudi plasti uma, ki nam ljudem sploh niso dostopni oz. redkim, zagotovo pa jih ne moremo manifestirati v našem osebnem življenju. Ampak, oh, midva tako ali tako govoriva eden mimi drugega :-) Ne, osh-kosh, nisem športni tip in se nisem nikoli ukvarjala s športom.

Gurdžijeva 4 pot, ja zanimiva tema o tem kako direktno napasti svoj ego. Se mi zdi da bi za kaj takega moral biti ego že zelo visoko razvit (nekaterim bi se zdel morda nor). Ena od Gurdžijevih "raziskav" ega je bila tudi, ta da se je namerno zaletel z avtomobilom, da bi doživljal vse posledične traume ega... Sicer pa v razmislek o egu še tole. Tudi manifestiran del Absoluta, katerega del je vse obstoječe ali drugače rečeno manifestirana Enost, je Ego - seveda ogromen, toda je končno samozavedajoče bitje, ogromne inteligence, ljubezni, ter modrosti (glej kabalo, njegovo ime je JHVE). In v bistvu je najvišja dualnost katero lahko pojmujem dualnost: manifestiran in nemanifestiran del neskončne Absolutnosti. Pa če pogled malo spustimo pristanemo pri vstalih mojstrih, ki so po mojem individumi zavedajoči se in živeči Enost. Ja "besno" zanikanje artikulirane individualnosti ne vem če naj bi bilo tisto pravo. Bliže mi je izpopolnjevanje in prečiščevanje ega, da sčasoma postane dober sodelavec z EGO-om, ki je JAZ SEM........

Osh-kosh, še enkrat sprašuješ naslednje: 1. Ne znam si tega razložit:Jaza ne želiš jačati s tehnikami in tujimi znanji ampak ga želiš jačati z ragaljanjem?Česa? 2. Tudi mene mika,le da ne vem kako spustiti jaz s prestola in kako razumet, če ne smem uporabljati razuma? 3. Dej še enkrat pojasni te energije:celostna energija,drugačna energija, kako se razlikujeta? Kaj pa ti razumeš pod celoto,kaj je to? Ad1) Mogoče ti vidiš proces razgaliti sebe, kot jačati sebe. Tega sam, ne vidim tako. V resnici pomeni razgaliti sebe, sleči se do popolnosti in ne v sebe tovoriti nove in nove tehnike, izreke in modrosti, vaditi...saj skozi to, jaz le jača. Pa to je zelo enostavno za razumeti. Torej v kolikor ne vadim, ne ponavljam, ne sledim...ne jačam tega, ki se spoznava, temveč ta jaz kopni in postaja voljan, mehak, prožen, preprost... Razbremenjen vseh teh navlak, je tudi hitrejši in bolj tih... Ad2) Ne moreš reči, razuma ni, saj bi to bilo sprenevedanje. Ne moreš tudi reči, vrgel bom razum s prestola, saj se postavlja vprašanje kdo pa je ta, ki bo to izvršil. Seveda zopet ta isti razum, ki se deli na opazovalca in opazovano. Ta delitev je v sami strukturi razuma, eden od preprek zaceljenosti. Žal se tako početje, znotraj razuma dogaja ves čas, le da tega nismo zavestni. Mnogi ne vidijo koristnost tega, kar sedaj počneva midva, a je ravno v tem spoznavanje mehanizmov in delovanja nas samih. Tako pač delujemo, to smo mi. Videti omejenost vseh tovrstnih početij, pomeni s tem prenehati in imeti več energije, pomeni biti bolj dovzeten za subtilno. Uvideti, da tega ne moreš narediti, pomeni da ne počneš ničesar. V tem je možnost za novo. Povsem nekaj drugega je ko v določenih situacijah, razum sam utihne, ker ga nekaj tako zelo prevzame. Ampak to se zgodi preveč redko in slučajno. Ad3) Razlika med celostno energijo in parcialno, delno, je podobna sledečemu primeru. Recimo, da oba gledava drevo, le da jaz povsem od blizu, tako da se ga skoraj dotikam z nosom in ti iz razdalje npr. 50 m. Kaj bom videl jaz in kaj ti? Oba bova gledala isto drevo, le da boš ti videl celotno drevo in še marsIkaj zraven drevesa, jaz pa le košček tega istega drevesa. V kolikor mi sedaj ti želiš prenesti, kaj vse vidš (jaz sem še z nosom pri drevesu), mi boš začel opisovati ostali del drevesa, morebiti še ostalih dreves okrog, oblakov, trave... Poslušal bom tvoj opis. Še boljšo predstavo bom imel, v kolikor mi vse narišeš ali fotografiraš, posnameš video. Za razliko od mene ti vidiš živo sliko, jaz pa si lahko ustvarjam le svoje predstave, ali vidim risbo, fotko, opis, film. Vse to pa ne more nadomestiti tega kar doživljaš ti, ko gledaš živo sliko vsega. Namareč v tem je še veliko več od naštetega, Mogoče je so kake vonjave v zraku, čutiš veterček...potoček je že prelil kar nekaj vode... Takšna je razlika med sam videti, sam spoznati ali kupovati to od drugih, ki opisujejo kaj vidijo. Zato potrebujemo to širšo sliko, ki jo vsebuje celostna energija. Potem nismo odvisni od mrtvih opisov drugih, pa še niti približno še najboljši opis, ne ustreza direktnemu videnju, spoznanju. Ego, razum in videnje s pomočjo njega, je podobno temu, ki tiši nos v drevo in ima omejeno sliko. Dokler je pred drevesom lahko vadi in ima občutek napredovanja, a v resnici se ni premaknil niti za milimeter. Celostna energija ali celostna inteligenca, ne potrebuje opisov, saj sama vidi. Zato tudi ni odvisna od drugih, nima avtoritet, ne sledi in ne počne vseh teh neplodnih reči. Hvala ti za vso tvojo potrpežljivost, ki kaže kvaliteto raziskovalca. Mirko-PA

hetLicht, zapisala si in praviš naj komentiram, v kolikor se mi da, tvoje spodnje misli: Zato ne gre podcenjevati uma. Obstajajo tudi plasti uma, ki nam ljudem sploh niso dostopni oz. redkim, zagotovo pa jih ne moremo manifestirati v našem osebnem življenju. Ampak, oh, midva tako ali tako govoriva eden mimi drugega :-) Globlji vpogled ti pove, da je stanje ne-jaza ravno tako jaz. Da jazu enostavno ne moreš uiti, lahko ga pa usmeriš tja kamor je treba, torej v nakaj Višjega (kakor koli to pač poimenuješ) potem pa se zgodi čudež, preobrazba zavesti. Seveda je to dolgotrajen proces, ki se zgodi samo s tvojim sodelovanjem. V njem pa ne moreš sodelovati, če ne uporabiš jaza. Nič nisi naporna in nič ni narobe, v kolikor se v nečem takoj ne sporazumeva. Povedal sem že, da je to najtežje delo kar jih je. Točno to kar praviš, počnem veliki del svojega življenja. Spoznavam ta um, ravno zato, ker ga ne podcenjujem. Žal vidim pri mnogih, da jih to sploh ne zanima, ampak se raje polnijo z vsebinami, in izkušnjami nekoga drugega, ne da bi tega, ki to počne (um), sploh želeli spoznati. Višji in nižji um, je delitev, ki jo potrebuje ta isti razum, saj znotraj tega, on igra svoje večne igre in ima občutek, da napreduje, v bistvu pa je zmeraj, znotraj meja sebe. To je sama vsebina dualnosti in razdvojenosti. Lepo je uvideti, da je vse to, le en razum in, da faktor časa ne prinaša sprememb, ampak se le te zgodijo takoj in trenutno, brez časovno. Mirko-PA

Vinetou videti da se debata razplamteti. Zato imeti 3 preprosta vrašanje za beli brat panefin001. 1. Ali se beli brat naučiti pisati, brati in govoriti v svoja samozadostna džungla ? 2. Zakaj beli brat pisati na Pozitivke, če to biti nesmiselna in tudi škodljiva? Vinetou pomagati odgovor dati. Beli brat rabiti publika. Tega ne biti v njegova samozadostna džungla. 3. Zakaj beli brat povedati da s slika bizon njega ne možno loviti? To vedeti otroci, ampak oni še ne mogli loviti bizon in dokler ne biti odrasli samo slikati bizon. To ne delati škoda. Vinetou vse pozdraviti. Howgh!

Vinetou videti da se debata razplamteti. Zato imeti 3 preprosta vrašanje za beli brat panefin001. 1. Ali se beli brat naučiti pisati, brati in govoriti v svoja samozadostna džungla ? 2. Zakaj beli brat pisati na Pozitivke, če to biti nesmiselna in tudi škodljiva? Vinetou pomagati odgovor dati. Beli brat rabiti publika. Tega ne biti v njegova samozadostna džungla. 3. Zakaj beli brat povedati da s slika bizon njega ne možno loviti? To vedeti otroci, ampak oni še ne mogli loviti bizon in dokler ne biti odrasli samo slikati bizon. To ne delati škoda. Vinetou vse pozdraviti. Howgh! Ko sem bil še zelo mlad, sem zelo rad prebiral in gledal Vinetoua. Pred enim letom me je ponovno zamikalo, malce pogledati kaj sem takrat v tem videl, pa sem hitro uvidel razliko v odnosu do tega. Namreč večino takratnih predstav, sem prerastel, a tiste glavne nikoli. Odgovarjam ti po vrsti: Ad1) Pisati, brati in govoriti so me naučili v tej džungli, tako kot vse nas, saj ti je to dobro znano. Bele ljudi, namreč tako učijo. V tej samozadostni džugli, je to bil koristnejši del celotne zgodbe. Ad2) Pozitivke same po sebi niti malo niso škodljive, je pa druga stvar, kako kdo uporablja te možnosti, ki jih pozitivke dajejo. Tudi z večino tehnoloških iznajdb, v glavnem ni nič narobe, temveč je uporaba le teh, veliko krat napačna in škodljiva. Tako kot ti in celotna druščina na pozitivkah, sem v zadnjem času tudi jaz, začel uporabljati možnosti le te. Konstatiral si, da potrebujem publiko. Brez poslušalca seveda tudi govornika ni, in v tem kontekstu imaš popolnoma prav. Ampak na pozitivkah smo nekateri oboje, in poslušalci in govorniki. To so predpogoji za komunikacijo. Tudi ti iz tega nisi izzvzet, mar ne? V kolikor pa te zanima moj odnos ( in ne le tvoja vnaprejšnja trditev/predstava), do te moje prisotnosti na pozitivkah, pa je vse skupaj zelo preprosto: - nisem odvisen od poslušalcev in publike, v smislu, da potrebujem čredo, skupino, organizacijo, tiste, ki bi mi sledili, zato da bi mi dajali moč, pozornost in vse te grde reči, ki jih potrebujejo lažne avtoritete. V kolikor si opazil, pri mojih pisanjih ni nobenih novih modelov in tehnik, ki bi jim bilo potrebno slediti, ni nobenih izmov ali receptov...Ravno nasprotno, ne potrjujem jih. Že davno tega, sem s tem razčistil. - vesel sem, v kolikor komu koristijo moja spoznanja, in morebiti ima alternativo k vsemu ostalemu, kar mu se ponuja, na tem področju. Ne vidim nič slabega v tem. - moja samozadostna džungla, kot jo ti imenuješ, pa nikakor ni samo moja, ampak je džungla vseh nas. V tej džungli, se žal dogajajo traume in trpljenja, večna borba za prevlado, tekmovalnost in sovraštvo, vojne in nasilja vseh vrst. Primanjkuje pravega miru in ljubezni. Zato se že v zgodnji mladosti, s tako džunglo, instinktivno nisem mogel sprijazniti. To da danes na pozitivkah, podajam svoje poglede in spoznanja, in komuniciram z nekaterimi, je posledica ogromnega nezadovoljstva, s to džunglo. Kot rešitve iz tega nezdovoljstva, so mi ponujali, tako kot se še danes ponujajo, vse mogoče produkte, zapakirane v preobleko duhovnosti. Kot že poznaš iz mojih pisanj, vse po vrsti me niso zadovoljevale, in to ni bilo to, kar je moje srce in duša potrebovala. In sedaj te vprašam v miru, brat moj Vinetou, je kaj narobe s tem? Je narobe, da me nihče in nič, od te silne ponudbe, ni moglo potešiti? Sem morebiti napaka narave, ali mogoče znanilec nečesa, kar v resnici potrebujemo prav vsi? Sem zagrešil kak zločin le zato, ker sem želel sam spoznati resničnost, ali neresničnost vseh ponujenih, in znanih rešitev? Sam dobro veš, da so v srednjem veku kurili na grmadi tiste, ki so mislili drugače, s svojo glavo. Za konec še vprašanje za tebe: Smo danes kaj drugačni do drugače mislečih, in tistih, ki niso v čredi???? Ad3) Žal ne razumem kaj si želel povedati. Bizoni in svoboda, sožitje z naravo v kateri so živeli indijanci, je del vseh nas. Brez svobode, pa tudi ljubezni ne more biti. Zato sem želel vse znano in ponujeno, opustiti. To je moj edini greh. Izjemno radost čutim ob tem. Srečno moj Vinetou, Mirko-PA

Za pričo: kako si pa ti prišel v stik z gurdžijeffom? si bil ali pa si še član kakšne njegove skupine?

Zdravo panefin001. V kolikor se človek poskuša celovito poglobiti v razne vidike življenja ugotovi da greha ni. Zato bi bilo tudi pri tebi govoriti o kakršnemkoli grehu popolnoma nesmiselno, jasno. In jasno je tudi da nihče nikomur ne vsiljuje svojega mnenja, pač pa izmenjujemo svoja stališča. Tudi čredo slednikov si vsaj midva z Vinetujem ne želiva. Ampak Gausova krivulja, tu se ne da nič pomagati...... Pri Vinetujevi oznaki 'samozadostna džungla' gre za fikcijo izoliranega mikrokozmosa, ki jo je Vinetou 'potegnil' iz povzetka tvojih sporočil. Res obstaja inflatorna poplava tudi 'duhovnih trobil' pa tudi zlorab in koristoljubja na tem področju. Toda to še ne pomeni da bi bilo nujno in dobro zavračati kakršnokoli artikulirano učenje, sistem, izmenjavo mnenj, šole, itd. Koneckoncev je tudi pisava, jezik, govor stvar konvencije, sistema, itd. Brez tega sploh nobena komunikacija ne bi šla razen morda neposredna telepatska. Ampak bodimo realni in na zemlji v temle danem zatečenem trenutku ne 'nowhere' in 'nowhen', ali 'krneki'. To je hotel med drugim povedati Vinetou. V tretjem vprašanju pa gre preprosto za vprašanje razmerja med prakso in teorijo ali za nekatere celo za antagonizem med njima. Je vsakemu jasno da je mikrokozmična realnost lahko samo tista, ki jo doživiš ne pa vidiš ali slišiš 'izven sebe'. Toda realnost fizičnega in tudi drugih svetov je tudi izmenjava vtisov ter vplivov med subjektom ter objektom, da ne bi sedaj o avtizmu kot o skrajnosti.... Po drugi strani pa gre razvoj vsakega posameznika v smeri enosti med objektom in subjektom. Torej Vinetou je hotel povedati da pretirano povdarjanje ene ali druge skrajnosti ni smiselno in da se oba pola dopolnjujeta. Vinetou je hotel tudi povedati da je mikrokozmična realnost pač to kar pove beseda, torej jasno individualna in da to ni potrebno posebej povdarjati in braniti. Ja, ta občutek pretirane obrambe, zagovarjanja in zaščite svoje mikrokozmične individualnosti pri tebi je tisto na kar sva morda tudi hotela opozoriti z Vinetujem. Ni potrebe to toliko povdarjati, ker je individualnost, ali če hočeš mali ego dovolj zaščiten že z 'mikročipom' kot temu pravi TISTI. Ampak če ti tako čutiš je to pač tvoja mikrokozmična realnost, moja, ali Vinetujeva se zdi da je topogledno morda malo drugačna in sva to razliko pač izrazila v kodificirani obliki slovenskega jezika, samo to. Sicer pa ima 'zloraba' Vinetuja na Pozitivkah večplasten pomen. Lepo se imej še naprej.

Vinetou dolžen odgovora da o Gurdžijevu samo slišati ob tabornem ogenj in ne biti član skupina. Tudi slišati da Gurdžijev odvajati Crowley-a od mamil. No in tu sedaj tudi brata panefin001 razumeti, da on morda ne marati razupita imena. To biti Crowley - maziljen vrač, Gurdžijev večini neznan vrač biti pa vseeno večji od Crowley. Toda še ena pripomba dodati sedaj Vinetou. Gurdžijeva 4 pot je delati tisto kar egu ne biti všeč. To biti pot dresirati mali ego, kot pes.

Danke Winetu, a ti kaj slišati ali vedeti o Ruben Papian?

osh-kosh Vinetou o Ruben Papian nič slišati do sedaj. Ne biti iz njegova 'dritelj'. Aufiderzen (se Vinetou učiti nemščina od Vuk Karadžiča ko delal na Plitvicah).

Pozdrav spoštovani priča. Tole elektronsko pisanje ni najboljši način komunikacije, saj v živi besedi, lažje in hitreje napredujeta oba, ki komunicirata. Upam, da mi ne bo potrebno še toliko krat pojasnjevati, da razum in vse njegove koristne reči, uporabljamo vsi, tako tudi jaz. Več krat sem že zapisal, da so tudi tehnološke iznajdbe tega razuma v glavnem o.k., ampak je njihova uporaba, dostikrat škodljiva. To kar opozarjam, je pomanjkljivost in neustreznost tega istega razuma, na področjih kot so odnosi do sebe in vsega kar ga obkroža, saj je popolnoma razdejal naravo, je edini odgovoren za vse vojne in trpljenja, ne zna ustvariti miru na zemlji, in se ne zmore dotakniti edine žlahtnosti, svobode in ljubezni. Torej gre za pravilno umeščanje vloge, tega razuma. Kako naj bom tiho, če pa jasno vidim, kako je ta isti razum, prisoten tudi v duhovnosti. Vidim, da se je le zakamufliral, in še naprej vodi modificirane igre istih, napačnih reči, kot jih počne v materialnem. Zato za mene, to ni nobena duhovnost. V kolikor na to opozarjam in kritiziram napačno, še ne pomeni da sem črnogled. Ravno nasprotno. Vidim izhod v spoznavanju tega, omejenega in ločenega razuma, in o tem pišem. Vinetou in njegovi indijanci so nasedali temu razumu, ki se jim je lepo prilizoval, obljubljal, podpisoval mirovne sporazume, a jih je vse po vrsti tudi izigral. Take igre, pa niti malo niso nedolžne. Naj bom tudi jaz, še en naiven indijanec, ali naj končno sprevidim igre tega razuma, ki sem jaz sam? Logičen pristop k temu problemu, je spoznavanje razuma, ne pa uničenje le tega. Uvidel sem tako jasno, kot jasno vidiš da je dan ali noč, da razum ni pravo orodje za vstop v zemljo brez meja (indijanci temu prvaijo "večna lovišča", belci "nebo", vzodnjaki kako drugače...). Besede, ki jih uporabljam so le inštrument, pomagalo, sredstvo komunikacije, tega kar pa je za njimi, se ne da prenesti, in v tem je vsa ta težava. Lepota se resnično začne tam, kjer misel (razum) popolnoma preneha. To pa ne pomeni, da človek izgubi vso zbrano znanje. To pomeni, da za človeka obstaja možnost delovanja iz tega primarnega in neomejenega, ob hkratni uporabi razuma, tako kot je prav. Sedaj je obratno. Na sceni je omejeno (razum), kot primarno. Ko držiš konja za eno nogo in imaš zavezane oči, ne moreš vedeti kako zgleda celi konj, ampak o njemu imaš le predstave. Zaradi takih predstav, in tega omejenega gledanja na vse, je na svetu toliko gorja. Resnično si od srca želim, da se tole pravilno razume. Mirko-PA