V iskanju Zmaja

Priporočam ogled filma "The last legion", http://www.youtube.com/watch?v=ogpOgmP6MgI legende, ki govori o propadu zahodnega Rimskega cesarstva ter o zadnjih bojavnikih - branilcev resnice (pravice) Starega sveta, ki so ga zasedli Barbari (Goti). Govori o "E.C.Caliburju" - meču moči, ki ga bo vihtela roka pravičnega, čarovniku, ki ga iz legend o kralju Arturju poznamo pod imenom Merlin ter seveda (zaradi česer tole pišem v tej temi): Viteškega reda - Zmajevega reda - torej reda Zmajevega sina (Arturja - Utrovega sina), iz katerega izhaja ime "Pandragon" http://en.wikipedia.org/wiki/Pendragon

Kriza vrednot, podobna, kot smo ji priča danes je bila verjetno eden poglavitnih razlogov za propad Rimskega cesarstava. Morala in etika sta bili zadnja stvar takratnih "brodolomcev" pokončanega velikega imperija. Edino upanje za prihodnost so nosili redki posamezniki, ki so verjeli in se borili za "Pravo stvar". Ti posamezniki so se sčasoma formirali v viteštvo - bratstvo najvišjega reda - Zmajev red, ki je iskalo in se borilo za Resnico. Dvig morale in etike ter predvsem vera v moč neke zdrave skupnosti je vlivala upanje v svetlejšo prihodnost ... a ta luč je svetila medlo in bila je daleč... Krizo vrednot se namreč lahko preseže le z medsebojnim spoštovanjem, pomočjo in predvsem Služenjem "drug drugemu" - Služenjem za Resnico in poštenost - moralno in etično. Dvom in tekmovalnost znotraj skupnosti zato nista dobrodošla. Vitezi so moralne vrednote našli v evangelijih ... mi imamo možnost izbirati med veroizpovedmi ali celo, če smo tako duhovno razviti, da znamo ločiti med moralnim "prav" in "narobe". Vest naj bo sodnik - zelo strog sodnik ! Prepričan sem, da je v Sloveniji duhovna zavest na zelo visokem nivoju. Morda smo celo ena izmed držav z najvišjo "duhovno kulturo" v Evropi, če ne v Svetu. Še vedno pa je žal ta duhovna kultura na ramenih manjšine. Večina Slovencev se namreč preveč ukvarja s tem, kdo je na levi in kdo na desni, kot pa da bi delali na sebi in dvigovali duhovno kulturo. Kajti edino dvig duhovne kulture nas lahko izvleče iz krize, ki smo ji priča.

Zanimiv video:

fake dragon :-))

Pozdravljena Nan ! Moral sem preizkusiti novo pridobljeno znanje pripenjanja videov. B)

Tole pa ta pravi Dragon :-) http://www.youtube.com/watch?v=H2tltm5wUCs

Astronom, dobra šala. Seveda, video je zmontiran. Pri padcu, tako velik predmet kot ga vidimo v video, ko trešci ob tla sprosti ogromno količino energije, nastane krater. V primeru videa ni ničesar podobnega, le ena črna gmota. :lol:

Se strinjam, da je dobra montaža. A vseeno tale video je pravi, pa je naredil le luknjo v avtu: Pa tudi tisti, ki je pred leti padel nad Mežakljo ni naredil kraterja. Res pa, da sta oba manjša od tistega na videu. Izgleda, da krater naredijo samo večji kosi (10m in več). Je pa seveda odvisno tudi od strukture tal, kamor padejo ... Še vedno pa so to meteoriti in ne vesoljske ladje :)

PIJEVO ŽIVLJENJE - FILM Trenutno v kinu. Uradna stran: http://www.lifeofpimovie.com/ Film z bogato duhovno vsebino in seveda z "zmajem" v obliki tigra ... Film, za katerega se splača iti v kino, saj je polen vizualnih efektov, za katere so velika platna nekako nezamenljiva. In tisto, kar na koncu pove glavni igralec v zgornjem spotu je zelo res. Film ti še dolgo po ogledu ciklira v glavi. Vzdrami ti tako čustva, kot razum ... in šele nato dojameš, da film seže mnogo bolj globoko, kot si sprva pomislil. Skratka, film je res vreden ogleda ...

...ni pravi zmaj, je pa zmajka ;) Srečno in veselo leto 2013 ;)

[QUOTE][u]Quote by: Astronom[/u][p]PIJEVO ŽIVLJENJE - FILM Film, za katerega se splača iti v kino, saj je polen vizualnih efektov, za katere so velika platna nekako nezamenljiva. In tisto, kar na koncu pove glavni igralec v zgornjem spotu je zelo res. Film ti še dolgo po ogledu ciklira v glavi. Vzdrami ti tako čustva, kot razum ... in šele nato dojameš, da film seže mnogo bolj globoko, kot si sprva pomislil. Skratka, film je res vreden ogleda ...[/p][/QUOTE] Po predstavi obsediš poln različnih vtisov ... Na Kolosejevi spletni strani http://www.kolosej.si/filmi/film/pijevo-zivljenje/ pa je napisan tudi zanimiv komentar: "Zahodna racionalistična naravnanost nas uči, da je mogoče z ustrezno znanstveno metodo razvozlati vse naravne pojave v svetu in jih razložiti v smislu vzročno-posledičnih odnosov. Poenostavljeno rečeno, pojav A se ja lahko zgodil zaradi vpliva x, y in q spremenljivke, naša naloga pa je, da te hipoteze sistematično preverjamo, po možnosti na način, da vpliv vsake posamezne spremenljivke dobro izoliramo in jo proučujemo neodvisno od ostalih. A religiozna razlaga pojavov v naravi je drugačna. Tam je proučevanje vzročno-podledičnih odnosov nesmiselno, saj je vedno Bog v funkciji vzroka, pojavi pa pač posledice. Prav dihotomija med razumom in Bogom predstavlja rdečo nit filma Pijevo življenje. Pi, indijski mladenič, sprejemajoč do vseh ver, se odloči, da je vera OK. Ni verski fanatik, niti ne monoteist, zaprisežen eni sami veri, ampak s prikupno otroško naivnostjo sprejema vse religije. Po drugi strani pa je njegov oče, ozdravljen otroške paralize s pomočjo zahodne medicine, zaprisežen racionalist, ki želi sinu vtepsti v glavo, naj skuša priti do resnice z razumom. Uspe mu na zelo dramatičen način, ko sina "reši" pred "napadom" tigra in mu le nekaj kadrov pozneje "dokaže", da živali nimajo čustev in da so le-ta v resnici refleksija lastnih čustev. Zdi se, da je oče dosegel svoje in da Pi Boga znotraj (in zunaj) sebe resnično utiša. A nekaj let pozneje je postavljen pred preizkušnjo, ki bi verjetno pri še tako ne-vernem sleherniku vzbudila tendenco po vprašanjih, ki presegajo umevanje sveta z golim razumom. Brodolom in skoraj 300 dni na morju. Od tu dalje gledalec ne ve več dobro, kaj je res in kaj ni. Pijev svet postaja vse bolj bizaren, obupan na nek način, a čaroben po drugi strani. Svet postaja vse bolj barvit, poln luči, v katerih se zrcali upanje in spomini, ki jih je vzelo morje. Vrhunec se sklene na plavajočem otoku, ki podnevi življenje daje, ponoči pa ga vzema. In ko se film že preveša v konec in je gledalec prepričan, da bo končno izvedel resnico, postane samo še bolj zmeden. Namen filma v resnici ni razkriti resnice, temveč človeka polarizirati. V kaj naj verjame? Priznam, zase lahko rečem, da verjamem v pozitivizem, v znanstveno metodo, ki je sposobna kot edina odkrivati objektivno resnico. A Ang Lee na koncu prepriča. Vseeno je, kot reče Pi sam, zakaj so se stvari zgodile in kakšne v resnici so. Pripeljale so do enakega zaključka. Vprašanje je v bistvu celo, ali bi Pi, ob verjetju v razumski namesto verski prav sploh preživel. Zahodna psiho(pato)logija nas uči, da je treba resnici zreti v oči, ko je čas zato. Odmikanje od resnice in kreiranje sveta polnega blodenj in halucinacij nas odmakne od realnosti in kaj hitro si bomo v bližnji psihiatrični bolnišnici prislužili oznako blodnjava psihoza. A v filmu Pijevo življenje se zdi, da uspe protagonistu ravno zaradi čarobnega sveta, po katerem je plul, preživeti. Čeprav se je na koncu od alter-ega zelo težko posloviti (spomnite se Čudovitega uma). Film pijevo življenje ni dodelan samo v simboličnem smislu, ampak tudi v smislu estetike, za katero lahko pred Ang Leejem samo snamemo klobuk. Izjemni prizori in barve pomešani z enkratno glasbo dajejo gledalcu na trenutke resnično občutek, da ne gre za snovni svet, v katerem veljajo naravni zakoni, temveč stvaritev nečesa povsem drugega. Težko je reči, kaj je res, a v tako v lepem filmu tudi Božja nota še tako zagonetnega racionalista ne dvigne na noge. Prej ga še malo bolj udobno posede v stol in mu izvabi iz ust očarani: "Ahh". S. "

Ko se uzremo v zgodovino, lahko, če že ne zmaja, uvidimo ali pa vsaj zaslutimo njegovo moč. Zmajeva moč, ki odloča: od kod prihajamo, kje smo in kam gremo. Zgodovino v dveh minutah si lahko ogledate tukaj. Morda še kdo utegne zaslutiti zmajevsko moč usode ... Zgodovina v dveh minutah (http://marcbrecy.perso.neuf.fr/history.html) In upravičeno se lahko vprašamo, ali je res to edina zgodovina, je več možnih zgodovin in zakaj smo izbrali prav to ?

CHEMTRAILS - danes na "Svet na Kanalu A" ... Bravo ! Hvala, da ste to objavili (morda kdo od Vas, novinarjev na Kanalu A, tudi zaide na SP in bo prebral moj komentar) ... Vendar, če bi bila stvar tako enostavna, kot je bilo na koncu razloženo, češ, da gre le za različne atmosferske vplive na sicer "običajen izpuh" iz motorjev letal, bi bilo zelo lepo, PA NI ! To niso običajni izpuhi letal iz motorjev. Morda namen res ni namerno zapraševanje planeta (ljudi), a to še ne pomeni, da so le navadni izpuhi motorjev in da to itak ni nič novega na našem nebu ... PA ŠE KAKO JE !!! Zadnje svarilo nad New Yorkom: Upam, dragi kolegi na Kanalu A, da ne boste ostali zadovoljni z objavljeno razlago in da boste raziskovali naprej... Upam, da vam ne bodo prehitro "strici iz ozadja" zaprli usta ... Dejstvo je, da NIHČE ni prevzel odgovornosti za to početje in se tega sploh ne raziskuje, saj gre očitno za nek tajni projekt, morda res za zaroto, kot ste omenili v začetku prispevka ... Veliko sreče pri nadaljnem raziskovanju ...

Aktivnost možganov NI dokaz, da se človek zaveda ! S strani nekaterih znanstvenikov (predvsem tistih, ki dvomijo v vse, kar ni dokazljivo) smo lahko do nedavnega slišali nekatere racionalne razlage doživetij, ki se ponavadi pojavijo v stanju, ki so blizu smrti (svetloba, tunel, film, itd). Razlage so pač v stilu, da je to zgolj aktivnost možganov, ki obujajo iluzije "življenja po življenju". Po domače povedano - možgani "bluzijo". Zadnja dognanja znanstvenikov, ki "tipajo po robu dokazljivega" in iščejo povezavo med ZAVEDANJEM in delovanjem možganov pa so prav nasprotna. Trdijo namreč prav nasprotno. Namreč, najglobje spimo, ravno, ko so možgani najbolj aktivni. Takrat je odsotnost zavesti največja in obratno - ko smo v stanju REM - najbolj sanjamo, ravno, ko so možgani najmanj aktivni. Podobno je v komi, ko je aktivnost možganov minimalna, lahko doživljamo zelo gleboke izkušnje. Lahko bi torej zaključili, da je popolno nedejavnost možganov (izklop uma) pot ali pogoj za popolno ZAVEDANJE .... Kar pa vemo, da je tudi cilj vsake meditacije ... So torej znanstveniki končno le na pragu odkritja, ki se ga v duhovnosti že dolgo prakticira ... Ali smo torej tudi na pragu dokaza, da po smrti zavedanje ostane - torej nek del nas preživi ?

Utrdba na gori Montsegur v južni Franciji je bil dom zadnjih Katarov. Rimsko-katoliška cerkev jih je kot mnoge druge opredelila kot herezijo in tako preganjala. Leta 1208 je papež Inocenc III. sprožil pravo križarsko vojno proti Katarom. Zadnja je padla utrdba Montsegur leta 1244. Katarstvo se je začelo na Balkanu z bogomilstvom, svoje globoke korenine pa ima v perzijski religiji, manihejstvu in krščanstvu. Medtem, ko je prevoverna katoliška cerkev s sedežem v Rimu v 12. stoletju vse bolj padala v hedonistične in tržne oblike življenja, ter se neposredno vključevala med plemstvo in oblast, so z vzhoda, natančneje iz Bosne na Balkanskem polotoku pričele v vse bolj moralno razuzdano in pokvarjeno Zahodno Evropo prihajati nove zamisli o preprostem in predvsem asketskem življenju, ki so se med revnim ljudstvom začele hitro širiti, predvsem ob pogledu na njihova bogastva in izprijenosti polne plemiče. Rimska cerkev se je ob tem pojavu počutila ogroženo, saj ji je padla podpora. Najprej so jih poizkusili spreobrniti, za kar se je še posebej trudil sveti Bernard, ko pa so sprevideli, da so vsi poizkusi zaman in, ker se je zdela nevarnost prevelika, je zamisel o vojni dozorela. Leta 1208 je papež Inocenc III. sprožil pravo križarsko vojno proti Katarom. V sami vojni je bilo pobitih približno milijon ljudi. Križarji so opustošili vso južno Francijo in njen razvoj ustavili za celi dve stoletji. Zmaga v tej vojni je v cerkvi zapisana kot velika zmaga proti krivovercem in kot zmaga v boju za cerkveno enotnost. Pod vodstvom Simona Montfortskega in dominikancev so se dogajale številne grozote. Mesta in vasi, ki so se vdale brez boja so dobesedno zravnali z zemljo. Vsakogar so preverjali za desetletja nazaj in velikokrat se je dogodilo, da je na grmadi končal večji del prebivalstva kakega mesta ali vasi. Še veliko huje pa se je zgodilo z uporniškimi mesti. Beziers, mesto ob vznožju Pirenejev, je imelo ob zavzetju leta 1229 dvajset tisoč prebivalcev in se je vdalo šele po večmesečnem obleganju. Ko so ga zavzeli, se je izkazalo, da med prebivalci precej katoličanov. Podrejeni so vprašali poveljnika kaj storiti s prebivalci. Po krajšem premisleku je izdal ukaz naj pobijejo vse, saj »bo Bog na drugem svetu že vedel, kako ločiti zrno od plev«… Ob vseh grozodejstvih, ki so jih križarji počeli pa tudi katari niso stali križem rok. Ostrejša ko je bila vojna, in bolj ko so se križarji bližali katarsko zvestim mestom hitreje so na težko in nedostopnih mestih gradili neosvojljive gradove, do katerih je dostop še danes težaven. Izhodišče za začetek potovanja po deželi katarov je mesto Carcasson, v katerem je bil eden izmed središč katarstva. Še danes je ohranjena trdnjava in mestna katedrala. Pot nas nato pelje do trdnjave Puylaurens, ki stoji na vrhu 400m visokega grebena, pot do nje pa je strma in zelo izpostavljena. Sledi ji Queribus, ki stoji na vrhu kamnitega zoba, obdajajo pa jo večstometrski prepadi. Nekaj kilometrov proč pa stoji orjaška trdnjava Peyrepertuse. In tudi po vseh ostalih hribih so razpostavljene mogočne trdnjave, ki pričajo o mogočni, obenem pa krvavi zgodovini južne Francije. Kljub vsem prizadevanjem, da bi se katari ohranili, pa so bil vsi poizkusi ob tako fanatičnem nasprotniku povsem zaman. V slogu pravega križarskega osvajanja je križarska vojske zavzela vsako vas in vsako mesto, ter pobila njihove prebivalce. Tisti, ki pa so preživeli pa so se zatekli v gorske trdnjave, kjer so upali, da jim oblegovalci ne bodo mogli do živega. Kljub temu, da so bile trdnjave nezavzetne, pa fanatična krščanska vojska ni odnehala. Ko je zmanjkalo mest in vasi, ki bi jih lahko zavzeli so se lotili še teh trdnjav. Vsako posebej so obkolili in izolirali od zunanjega sveta, nato pa izstradali in zavzeli vse do zadnje. Kot zadnja je padla trdnjava Montsegur leta 1244. Vanjo se je zateklo približno 900 ljudi, ki so jo branili polnih deset mesecev. Križarji so jim obljubili življenje, če se predajo, a polovica preživelih je že sama poskakala v prepade pod trdnjavo, ostale pa so križarji poslali na grmado. Padec zadnje trdnjave pa je pomenil tudi konec gibanja v Franciji. Redki preživeli so se porazgubili po vsej Evropi in izginili v pozabo, z njimi pa tudi njihova tradicija in znanje. Zadnji »popolni« , Guillaum Belibasta je bil na grmadi sežgan leta 1324, dokončno pa je inkvizicija prenehala preganjati katare 1412. Po moji lastni presoji so bili katari prevelik zgled, obenem pa tudi preveliko breme takratne krščanske srednjeveške družbe. Glede skromnosti so bili ideal, obenem pa preveliko nasprotje tedanje katoliške Cerkve. Papež se je zavedal da, če hoče zmagati na vzhodu tako nad muslimani, kakor tudi nad pravoslavno cerkvijo, mora biti najprej enoten doma; to se pravi v Italiji, Franciji, Španiji in Nemčiji. In razne herezije, ki so mu spodkopavale oblast mu pri tem niso koristile. Nikakor si ni mogel privoščiti, da bi »krščanska« Evropa razpadla na posamezne dežele z svojimi lastnimi verskimi gibanji, nad katerimi pa on ne bi imel oblasti. Katari so že bili eno izmed takih gibanj, ki bi morda lahko oblikovali lastno državo v južni Franciji, če bi uspeli preživeti pritisk krščanske oblasti. In če bi se to dogajalo, bi postopoma papež ostal sam in zahodno krščanstvo omejeno na nekaj držav. Ali je torej tedanjim cerkvenim dostojanstvenikom s papežem na čelu, ob takem videnju situacije, ko so se križarske vojne že prevešale v fazo, ko so muslimani prevzemali iniciativo bojevanja, v Evropi pa so se postopoma začela razvijati krivoverstva, ostalo še kaj drugega kakor da brani tisto kar ima in poenoti krščanstvo? Menim, da je srednjeveški Cerkvi po neuspelem misijonu, ne pozabimo, da ga je vodil eden največjih pridigarjev tedanjega sveta sv. Bernard, ostala le ena in tudi edina možnost, križarska vojna.

Zgornji tekst je povzet po Wikipediji: Wiki-Katari (http://sl.wikipedia.org/wiki/Katari) So pa lepo predstavitev Katarov naredili tudi Rusi v dveh delih ... Katari so očitno imeli veliko skupnega s Svetim gralom, preko tega pa s kraljem Arturjem in še starejšimi Eseni. 1. del 2. del

MERKABA - popolno ravnovesje ali Sveti Gral 3D - animacija

MERKABA IN POPOLNI POLIEDRI Popolnim poliedrom pravimo tudi Platonska telesa. Po definiciji so to telesa, za katere velja, da imajo ploskve, ki so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z lastnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število ploskev. Poznamo pet Platonovih teles: tetraeder, heksaeder (kocka), oktaeder, dodekaeder in ikozaeder. Platonova telesa se pogosto pojavljajo v naravi - kristali, minerali. Poleg tega pa jih lahko povežemo z osnovnimi elementi, ki jih poznamo iz ezoterike, torej: Zemlja, Voda, Ogenj, Zrak in Akaša (Univerzum).

DODEKAEDER Dodekaeder sestavlja 12 enakostraničnih petkotnikov. Oba števila sta polna simbolike. 12 je tudi število nebesnih znamenj in ni naključje, da je izbran za simbol univerzuma - peti element, ki vsebuje kvalitete ostalih štirih elementov. Oblike dodekaedra imajo na primer kristali granata in halkopirita.

Tudi nogometna žoga ima obliko dodekaedra ... Morda je prav v obliki žoge skrivnost, zakaj je ta igra tako popularna ;)

HEKSAEDER (KOCKA) Heksaeder (kocka) predstavlja Zemljo. V obliki kocke kristalizira kuhinjska sol in fluorit. Od iger pa ... uh, koliko je iger s kocko (kockami).

TETRAEDER Tetraeder je najenostavnejši polieder in predstavlja element Ogenj. Od kristalov pa to obliko privzame na primer kalcit.

IKOZAEDER Ikozaeder sestavlja 20 enakostraničnih trikotnikov in predstavlja element Vode, saj je v lastnostih najbolj nasproten tetraedru.

OKTAEDER Oktaeder sestavlja 8 enakostraničnih trikotnikov in predstavlja element Zrak, saj po svojih lastnostih spada med tetraeder in ikozaeder. Če prerežemo oktaeder na pol, dobimo dve piramidi, ki sta združeni s kvadratno ploskvijo. Piramide v Egiptu so v natančnem sorazmerju z merami polovice oktaedra. Od kristalov pa fluorid kristalizira tudi v tej obliki.

Danes je 13. oktober. Na današnji dan leta 1307 je francoski kralj Filip VI Lepi uprizoril veliki lov na vse templarje in jih dal pozapreti. Papež Klemen V pa je red templarjev razpustil. Bil je petek, trinajstega. Od tod izhaja vraževerje, da velja petek, trinajstega za nesrečni dan. No, danes je nedelja in želim vsem, da bi jo preživeli kar se da lepo.

MERKABA IN PRAVILNI POLIEDRI - NADALJEVANJE Tukaj je link do še nekaterih pravilnih poliedrov, ki jih lahko najdemo tudi v naravi v obliki različnih kristalov: WIKI - Johnsonovo telo (http://sl.wikipedia.org/wiki/Johnsonovo_telo) In še pet platonskih teles iz neolitske kulture 4000 let pred našim štetjem:

MALO O ČUDEŽIH Čudeži igrajo pomembno vlogo na poti duhovnosti, saj opazovalcu lahko v trenutku spremenijo smer pozornosti. V spodnjem videu je zanimivo, kakšen efekt povzroči materializacija vubutija na voditeljico interviuja. Podobno se nam vsem dogaja, ko se nam zgodi nekaj nepričakovanega. V trenutku razum odpove in ... odprejo se "prava vrata" ...

Enkrat sem bila enako frapirana, ko mi je žepar izmaknil denarnico, res, razum v trenutku odpove. ;)

No ja, hm, potem se je razum ukvarjal z izgubo ... ter načinom, kako dobiti nazaj denarnico ... ne, to ni pravi trenutek za duhovnost ... Sicer pa kraje niso več čudeži. So vsakdanji pojav, žal. Še vseeno sem bolj za materializacijo vibutija. :)

V eni od dokumentarnih oddaj na Viasat History ali NG, kjer je bilo govora o antičnih zgodovinskih skrivnostih, so omenjali t.i. Lamehove stebre v gotskih cerkvah na angleških tleh, kjer so delovali prostozidarji. V enega od stebrov, ki sicer upodabljajo vsečloveško znanje, je izklesanih sedem zmajevih glav. Prostozidarji še dandanes delujejo - bolj ali manj javno in ohranjajo ter prenašajo "izgubljeno" znanje ustno z učitelja na učenca. Že od nekdaj gre za etično humanitarno bratsko skupnost svobodnih ljudi, ki dela predvsem na sebi ter v smislu pristne človečnosti deluje v dobro vsega človeštva. Gre za prenašanje znanja, ki je skozi zgodovino večinoma moralo ostati skrito pred tako ali drugačno oblastjo. Če pa je v nekem obdobju že bilo legalno, se je takšno znanje namenoma izkrivljalo in prilagajalo trenutnim interesom oblasti. Tako je zmaj hkrati prinašalec Luči in varuh čistega znanja - torej resnice, za katero pa je bilo potrebno biti boj za njeno ohranitev. Zmaj je tako imel nasprotnike v vsakršni oblasti, ki si je pač po svoje krojila resnico. Zato je zmaj pomenil neke vrste uporništvo proti konzervativnim in izkrivljenim temeljem neke družbe v nekem času. In to ne velja le za srednji vek. Dandanes se dogaja podobno, s tem, ko so si razne velike prostozidarske lože v imenu demokracije izborile položaj in moč v politiki in gospodarstvu, so malo pozabile na svoje osnovno poslanstvo - torej delovanje v dobro celotnega človeštva. Namesto tega svoj vpliv in predvsem karizmo uporabljajo za doseganje raznoraznih materialnih ali celo imperialističnih ciljev. S tem bi predvsem opozoril na dejstvo, da po 22 letih samostojne Slovenije še nimamo neodvisne lože, temveč so vse prostozidarske dejavnosti Slovenije vezane na lože sosednjih držav. In ker imajo lože takšen vpliv na politiko, kot jo imajo, ljudje pa smo krvavi pod kožo (beri podkupljivi), se nam dogaja, da se kremplji nam "bratskih" imerialistov stegujejo nad nas in naše naravne dobrine - no vsaj naši olimpijci so pokazali, da nismo majhen narod ! Bravo za vse kolajne !

;-) “People who deny the existence of dragons are often eaten by dragons. From within.” ― Ursula K. Le Guin, The Wave in the Mind: Talks & Essays on the Writer, the Reader & the Imagination http://www.trubarjevahisaliterature.si/index.php/component/content/article/36-program/396-dusan-ogrizek

Super, tole je pa aktualno ... Samo, da se zahvalim, bom kasneje komentiral. LP TNX :)

Spoštovani astronom, zvezde, katere opazujete na večernem nebu, sijejo iz vas. Ko boste odvrgli pripomočke za opazovanje, jih boste zaznali tudi sami. S spoštovanjem, sialinisi

[QUOTE][u]Quote by: Astronom[/u][p]Super, tole je pa aktualno ... Samo, da se zahvalim, bom kasneje komentiral. LP TNX :)[/p][/QUOTE] ............... Mali prispevek tvoji temi, verjetno bolj zanimivo tistim, ki so brali zgodbe, katere omenja. lp

Pozdravljeni, sialinisi, Takšna misel, ki ste jo navedli, zmede razum in zveni nelogično. A ker zaznave presegajo meje razuma, nekaj globoko v meni zašepeta ... kaj ? ponovno preberem misel - in spet. Kot bi nekaj globoko v meni - mi pravilo - res je, kar pravi, a spet razum zanika - ne verjame in ponovno preberem stavek - stavek, ki v sebi nosi nekaj več, kot zgolj "nesmiselni pomen" - pričara nenavadne občutke - ne znam jih opisati. V bistvu sem se res že večkrat vprašal, ali vesolje sploh še obstaja okoli mene takrat, ko zaprem oči (tudi oči lahko rečemo, da so nek pripomoček za opazovanje). Če sem opazovalec svoje kreacije in če nekaj ne opazujem, ali potem to po tej logiki sploh še obstaja ? Kljub temu lahko astronomijo jemljem kot eksperiment, saj če še nekdo drugi lahko zazna isto, kot jaz, lahko to uporabim kot potrditev opazovanega - torej resničnega. Če pa zaprem oči, ga ni drugega, ki bi mi lahko predstavljal referenco za tisto, kar zazanavam. Komunikacija odpade, ki pa je sicer potrebna za delovanje razuma. Razum pa potrebujemo, če hočemo neko izkušnjo ponovno priklicati v spomin, sicer bi bila za vedno izgubljena. Zato nekako "svet za zaprtimi očmi", če ga lahko tako imenujem, sam uporabljam za "ureditev misli", potem pa se je treba vrniti v "realni svet". Vendar vseeno slutim, da odprte oči niso nujno ovira, da ne bi obenem mogli videti tudi "notranjega sveta". Vprašanje je, kaj lahko prinese "dvojni pogled"? Tu je res še veliko prostora za raziskovanje.

Nan, ne bo komentarja. Namesto njega raje na tem mestu kopiram del iz tvojega linka, ki govori o pomembnih iztočnicah za iskanje zmaja: Zmajski jezik in magija Z zmaji se je mogoče pogovarjati le v zmajskem jeziku, imenovanem pravi jezik, tudi jezik stvarjenja in starorek. Zanj bi lahko rekli, da je ključ do razumevanja Zemljemorja kot sveta, katerega ureditev je zgrajena na magiji. Po Gedovih besedah: »V njem so zapisani vsi pravi čarni obrazci in uroki, od njega so odvisna vsa velika dejanja čarovnikov in magov, za pogovor pa se uporablja silno redko; izjema so pogovori med zmaji.« (Poslednja obala, str. 36) »Čeprav uporaba staroreka vsakega človeka zavezuje k resnici, za zmaje to ne velja. To je njihov lastni jezik in v njem lahko lažejo, izkrivljajo pomen besed, lovijo neprevidnega sogovornika v blodnjak zrcalnih besed, katerih vsaka odseva resnico, nobena pa ne vodi nikamor, še najmanj k njej.« (Čarovnik iz Zemljemorja, str. 107) »Zmaji so grabežljivi, nenasitni, verolomni; ne poznajo milosti ne kesanja. Toda ali so hudobni? Kdo pa sem, da bi sodil dejanja zmajev?« se vpraša Ged. »Bolj modri so, kot smo ljudje. Z njimi je tako, kot je s sanjami /…/. Mi ljudje sanjamo, se ukvarjamo z magijo, delamo dobro, delamo zlo. Zmaji ne sanjajo. Oni so sanje. Oni se ne ukvarjajo z magijo; ta je njihova vsebina, njihova bit. Oni se ne gredo magije; oni jo živijo.« (Poslednja obala, str. 48) » … med zmajem in zmajsko govorico ni meje. Sta Eno.« (Tehanu, str. 213) Zmaji so sanje. Zmaji živijo magijo. Zmaj in zmajski jezik sta Eno. Iz teh treh premis lahko razumemo, kaj se zgodi v zadnji knjigi Sage. in tako dalje ... Lahko noč !

Astronom: "Če pa zaprem oči, ga ni drugega, ki bi mi lahko predstavljal referenco za tisto, kar zazanavam. " ...... Tudi če nikoli nebi videl sonca bi čutil njegovo toploto na obrazu. Gluhi recimo "slišijo", čutijo s telesom vibracije zvoka, lahko celo povsem natančno izvajajo glasbo in se bo njihovo čutenje in naše poslušanje povsem ujemalo v vtisu o slišanem.

[QUOTE][u]Quote by: Astronom[/u][p]Nan, ne bo komentarja. Namesto njega raje na tem mestu kopiram del iz tvojega linka, ki govori o pomembnih iztočnicah za iskanje zmaja: Zmajski jezik in magija Z zmaji se je mogoče pogovarjati le v zmajskem jeziku, imenovanem pravi jezik, tudi jezik stvarjenja in starorek. Zanj bi lahko rekli, da je ključ do razumevanja Zemljemorja kot sveta, katerega ureditev je zgrajena na magiji. Po Gedovih besedah: »V njem so zapisani vsi pravi čarni obrazci in uroki, od njega so odvisna vsa velika dejanja čarovnikov in magov, za pogovor pa se uporablja silno redko; izjema so pogovori med zmaji.« (Poslednja obala, str. 36) »Čeprav uporaba staroreka vsakega človeka zavezuje k resnici, za zmaje to ne velja. To je njihov lastni jezik in v njem lahko lažejo, izkrivljajo pomen besed, lovijo neprevidnega sogovornika v blodnjak zrcalnih besed, katerih vsaka odseva resnico, nobena pa ne vodi nikamor, še najmanj k njej.« (Čarovnik iz Zemljemorja, str. 107) »Zmaji so grabežljivi, nenasitni, verolomni; ne poznajo milosti ne kesanja. Toda ali so hudobni? Kdo pa sem, da bi sodil dejanja zmajev?« se vpraša Ged. »Bolj modri so, kot smo ljudje. Z njimi je tako, kot je s sanjami /…/. Mi ljudje sanjamo, se ukvarjamo z magijo, delamo dobro, delamo zlo. Zmaji ne sanjajo. Oni so sanje. Oni se ne ukvarjajo z magijo; ta je njihova vsebina, njihova bit. Oni se ne gredo magije; oni jo živijo.« (Poslednja obala, str. 48) » … med zmajem in zmajsko govorico ni meje. Sta Eno.« (Tehanu, str. 213) Zmaji so sanje. Zmaji živijo magijo. Zmaj in zmajski jezik sta Eno. Iz teh treh premis lahko razumemo, kaj se zgodi v zadnji knjigi Sage. in tako dalje ... Lahko noč ![/p][/QUOTE] Z vsem spoštovanjem kolega astronom, vsak vaš odgovor na zgoraj navedeno bi resnično povedal več o vas, kot bi vi želeli povedati o zmajih. Verjemite, popolnoma enako bi se lahko lotili tudi prostozidarstva. Globok priklon odprtem človeku, sialinisi

Hm, kaj pametnega bi sploh lahko povedal o sebi ? Ponavadi življenjepise pišejo drugi in ti izgledajo nekako takole: Rodil se je dd.mm.yyyy v .... kraju/mestu/vasi ... v šolo je hodil v .... kjer se je izučil za ... svoj poklic je opravljal kot ... v ... imel je x sinov, umrl je dd.mm.yyyy (vmes je moral še jesti in spati, kar pa je samo po sebi umevno in se zato ne omenja). Potem so omenjeni še raznorazni dosežki, ki dotičnega opredeljujejo, če pa teh ni, potem itak o njem ni vredno pisati... razen če ne gre za dosje kake preiskovalne agencije. Osebno nisem dosegel nič posebnega, kar bi me opredeljevalo in tudi olimpijske medalje za Slovenijo nisem priboril. Nisem napisal prve slovenske knjige, pravzaprav še nobene - in tudi pesnik nisem. Še z astronomijo se ukvarjam zgolj ljubiteljsko, čeprav morda kdo na tem forumu misli, da sem strokovnjak. Tudi na grmadi me še niso skurili - no, tukaj so še možnosti. Pravzaprav, če dobro pomislim, bi se svet brez mene prav tako dobro vrtel naprej, kot se sicer ob moji prisotnosti. Skratka en nepomembnež v množici nepomembnih več ali manj. Vsak se bolj ali manj ubada sam s sabo in s svojimi vsakodnevnimi težavami, svoje misli in trenutne frustracije pa zliješ na takemle forumu, kot so Pozitivke, kar priznam, da deluje res odrešujoče. Da bi pisal o prostozidarjih namesto o zmajih, huh, Prostozidarji so ljudje, lahko bi se komu zameril. Zato raje pišem o zmajih, oni bodo razumeli. Tudi Vam spoštovanje in hvaležnost, da ste se odzvali v tej nepomembni temi LP Astronom

Nočem smetit med komentarji na temo Konoplje ... zato ti Nan tukaj odgovarjam ... Zmaji vse prebavijo, če pa je to še konoplja, jih to zelo poživi ;) Toliko, da bo v kontekstu te teme :) Prispeval/a: Nan dne nedelja, 2. marec 2014 @ 09:52 CET Nekaj za Astronoma ;) http://wikipins.org/a/Ethiopian_Zion%20Coptic%20Church Astronom: JA, MAN :) , Jamajka se je že mnogokrat izkazala z drznimi in naprednimi idejami. Jamajčani so sproščeni in predvsem izredno ne-depresivni ljudje. Gotovo je, da jim tudi konoplja pomaga odpirati duha. Lahko bi potem rekli, da je konoplja s selitvijo njene slave na ameriška tla končala Vijetnamsko vojno ... in morda bi lahko še katero ... kdo ve, kakšne vse pozitivne učinke bi prinesla liberalizacija te čudovite rastline ...

Astronom, hvala za zmajski odgovor ;) Glede konoplje pa tako, imam v hladilniku že pol leta neporabljeno konopljino olje , nobenemu v družini ne paše, mogoče bo za na plažo :-) Tako da po znanju in ravnanju nisem pravi "model" za na Jamajko, še kave in čajev ne pijem, alkohola ne prenašam, duhan je pa itak brez veze :-) Ampak, nikoli ne veš.......evo, "tok-tok-tok" po leseni mizi, za zdravje ;) Lepo se imej.

Film o konopljinem olju s SLO podnapisi: Konopljino olje (http://www.phoenixtears.si/) Morda bo zdaj olje prišlo kaj bolj prav ;) Sicer pa vračam "tok-tok-tok" za zdravje!

Pogledam, hvala. lp

JUTRI JE DAN ŠTEVILA PI Podelite obseg kroga z njegovim premerom in ... Izgleda enostavno, a ni... njegove decimalke se vrstijo v neskončnost. Najdemo ga prav povsod, saj je kroženje najbolj osnovno gibanje v vesolju. Tako naravno in tako izmuzljivo. Kot zmaj, brez katerega ni življenja, je povsod, vseprisoten, a za vedno skrit in tako skrivnosten, kot lahko seže naša domišljija. Ne dosežejo ga niti najsodobnejši računalniki, ki so izračunali že na tisoče njegovih decimalk, katerih vzorec se nikoli ne ponovi. Jutri je ta dan 3.14 - dan, posvečen temu misterioznemu številu.

link: 100 TISOČ DECIMALK ŠTEVILA PI (http://www.geom.uiuc.edu/~huberty/math5337/groupe/digits.html)

Astronom, a ne bi malo skrajšal, kdo bo to plahto bral... ;)

:) Sej zato sem dal link ;)

PREVARE MOŽGANOV Kdo za vraga je narisal tako krive linije ? V bistvu so horizontalne linije popolnoma ravne ! Preverite z ravnilom ! Ali potem še lahko verjamete v vse tisto, kar vidite ?

Glede na naslov (v iskanju zmaja) je zanimivo da se v tej temi pojavlja tudi število Pi in iluzija (prevare možganov). Zanimivo dovolj , da velja o tem malce globji razmislek. Razmišljal bom naglas in morda kdo poreče: "ah , nov miselni konstrukt" , kar je seveda res, a je sposobnost konstruktivnega razmišljanja, ena od razlik, ki nas loči od živali in robotov, zato se tega ne gre sramovati , temveč; izkoristiti čimbolj optimalno. Ali mi bo to uspelo ali pa ne, nevem, vendar bi se lotil gordijskega vozla tega nedoumljivega števila Pi, ki mi deluje kakor zmaj z repom v ustih, ko hrani samega sabe s samim saboj v neskončnost ....decimalk. Zaradi tega ne moremo izračunati kvadrature kroga s popolno natančnostjo. Izgleda da je v formuli nekaj preveč in obenem da v njej nekaj primanjkuje. Sekanje ali odstranjevanje repa (decimalk)števila Pi, kakor je v navadi danes , nam omogoča dovolj natančno a le približno kalkulacijo(kroga), vendar se ob tem pozablja, da se je odstranilo tudi število Pi, ki je bilo zamenjano le z njegovim približkom.če bi napisali število Pi z njegovimi vsemi do sedaj znanimi decimalkami , bi dobili zelo, zelo ,zelo ... "dolg" niz številk , vendar, če bi se oddaljili dovolj daleč , bi opazili da je odsekana večina "repa", ki pa je za dano realnost popolnoma nepomembna. Pomembnost iskanja zmaja, se kaže v iskanju točke rezanja repa decimalk števila Pi, za zagotovitev "praktične" uporabe izračuna. V predzadnjem stavku je skrit odgovor, kako iskati zmaja, z odstranitvijo pojma "Pi" iz formul in zagotoviti uporabno vrednost z vstavitvijo v formule novi pojem "resolucije" ki ni neznanka. V principu se formule popolnoma nič ne spremenijo, saj "resolucija" predstavlja le del, ki ni bil odrezan. Zavedati se je potrebno mej in sposobnosti opazovalca, ki določa resolucijo in njeno spremembo. Resolucija je zato lahko spremenljivka, medtem ko je "Pi" konstanta. Tukaj bi lahko nadaljeval v istem slogu še o vplivu dojemanja okolja ob sremembi resolucije na opazovalca in obratno, vendar naj zaključm z mislijo, da je lahko iskanje zmaja tudi iskanje znanke v neznanki.