Meditacija

omensat >>komunikacija v živo je veliko bolj primerna za spoznanje človekove narave. predvsem se da to začutiti če človek res živi iz enosti.<< Ne vem kaj si imel v mislih s komunikacijo,a jaz človeka najbolj spoznam skozi skupno igro in skupno delo. >>najbolj iskalce bega poimenovanje pojmov, ker za njimi se vsak drugače predstavlja kaj naj bi pojem pomenil ampak to kar iskalec išče se ne more poimenovati,ker izgubi svojo prvotno enost,ker takoj ko nekaj poimenuješ nastopi dualnost.<< To je to kar panefinu stalno očitamo,za eno stvar uporablja različna imena,ki imajo spet vsaka svoj pomen.Tako naredi samo zmedo.Kakšno vezo ima stem enost in dualnost pa mi res ni jasno.A znaš razložiti po kmečko ,preprosto? >>je pa tako da za spoznanje te enosti ni recepta,pride spontano.<< Se ne bi strinjal,za vse se moraš potruditi,garati,kot pravi Gurdjieff trpeti, in po nekem času pride ,,hevreka,,.Brez da bi o tem najprej vsaj razmišljal,pa mislim da sploh ne bi opazil,da je kaj prišlo.

Rad bi ponovno pokazal na glavni problem, zakaj Panefin ni razumljen, čeprav je mene osebno vseeno prepričal, da je doživel trenutke enosti. Panefin pojem "jaz" enači z razumom ! Za spoznanje česarkoli sta vedno potrebna Zavest in Razum. Zavest zaznava in vedno deluje v sedanjem trenutku. Razum analizira tisto, kar je zaznala Zavest, dela zaključke in sklepa, kaj bo v prihodnosti, komunicira - torej nikoli ni v sedanjem trenutku. Razum brez Zavesti ne more funkcionirati, saj brez nje nima kaj analizirati. Zavest brez razuma pa ne more nič spoznati, razen to, da je dober občutek - primer so razni mamilaši, ki ne znajo drugega, ko so zadeti, povedat, kot da "Hudo zadane !" In kje je "jaz" - edini, ki lahko izrazi pojem "jaz" je razum, zato izgleda, kot da "jaz" ne more obstajati brez razuma. Pa še kako lahko ! "Jaz" brez problema obstaja tudi, ko izklopimo razum. Dokaz so spet mamilaši, ki vam bodo marsikaj znali povedati, ko bo izkušnja minila - ko bo spet razum prisoten, ki bo izkušnjo lahko analiziral in predal v obliki komunikacije ... Panefin, ne mi zamerit, nimam te za mamilaša, ampak stvari tako delujejo ...

panefin, ne vem iz česa si zaključil,da smo ostali manj izkušeni kot ti in da tisto kar ti govoriš ima večjo težo od našega.Moje mnenje je da imaš ti manj izkušenj iz objektivnega sveta kot mi,manj objektivnega znanja,večino črpaš iz subjektivnega sveta in posledično temu daješ zmedene izjave,ki jih ostali ne moremo razumeti zaradi tvojega pomanjkljivega razumevanja objektivnega sveta. Komunikacija ni nikoli problem,če obstaja objektivno znanje.Ne moreš ti kar tako uvajati nov pomen za že obstoječe besede,se boš moral pomujati( sam raziskovati kot praviš sam ) in naučiti terminologije,ki jo mi že obvladamo:če pa hočeš uvajati nova pojmovanja,pa prosim najprej objavi svojo celotno teorijo,da bomo vsi vedeli o čem se govori. >>V kolikor bi se to kar od mene pričakuješ, dalo prevesti v formule, napotke, opise in ti kot takšno lepo prodati, potem bi vse skupaj bilo zeeeeloooo enostavno, a temu ni tako. Pa saj vidiš tudi sama, da se človek že tisočletja vrti okrog teh temeljnjih vprašanj, radosti, svobode, sreče...in rezultati so porazni.<< Vse to se da narediti,če ima človek objektivno znanje in razumevanje,ti ga pač nimaš in ti je to nemogoče.Skozi prakso dobivaš izkušnje in s tem možnost napredovanja.Če bomo samo čakali kot predlagaš ti, ne bo nič. >>Za konec si bom drznil pripomniti: v kolikor ti z lahkoto utihneš, ker imaš že leta prakse, zakaj pa se midva potem tako matrava? Pa vsi ti pogovori služijo le temu, da ne sprašuješ več in utihneš.<< A si mogoče pomislil na to,da se matramo zato ker ti nisi dorasel nam? Ali pa mogoče ti živiš v samoprevari,pa tega ne dojemaš? >>besede so le odpiranje področij, o katerih bi se človek moral izobraziti, v kolikor se želi naučiti misliti s svojo glavo in se osvoboditi, vseh zablod razuma.<< Kaj če bi nam pomagal in povedal katerih zablod si se ti rešil? >>V sled tega, so vse to le iztočnice za samostojno delo, ne pa gotove formule, ki jih lahko prebereš, skladiščiš in potem delujejo.<< S tem si dokazal,da ne razumeš kako deluje človekov razvoj.

Spoštovani Astronom, v prvem delu si lepo pojasnil zakaj me nekateri očitno težko razumejo, čeprav sem na različne načine poskušal. Tudi sam sem pojasnjeval, da je razum in jaz, za mene eno in isto, a kaj češ, včasih smo ljudje prehitri, površni in ne poglobimo se dovolj, v povedano. Pri tem seveda tudi tisti, ki podaja svoja spoznanja, mogoče ni najbolj vešč v podajanju teh spoznanj in to je to. Glede nadaljevanja tvojega poskusa, razložiti nerazumljeno, pa bi dodal še sledeče. Kadar razum (jaz) skopni, ker namesto njega vstopi novo, neomejeno (ojojoj...te besede...ampak nekako pa se moramo izražati, kot sam praviš), potem to novo od tebe ni ločeno, ker ni ločeno od ničesar. Obratno ne gre, prijatelji dragi. V manjše večje ne more in s tem se matramo ves čas. Ljudje od mene zahtevajo da jim povem natančno in aksaktno "kako", zahtevajo model, način, formulo. Pa saj tega vam ne morem dati ker vidim, da je to zmotno. Nikoli ne bom spremenil teh svoji spoznanj, ker to ni mogoče. To je resnica pa če je nam všeč ali ne. Zato tudi pravim, ne jačajte razum skozi tehnike, vaje in vse te neumnosti, ampak ga prvo in predvsem spoznajte, saj edino v lastnem spoznanju, lahko skopni in odstopi mesto nečemu, kar ni on. Natančno vem, kje so problemi in zakaj nisem razumljen. Pa saj bi bilo prelepo, v kolikor bi s površnim prebiranjem mojih pisanj, spoznali vse o čem govorim. To ne gre ljudje. Sami morate delati, na teh vprašanjih in sami spoznati. Torej kaj se zgodi, ko to večje, neomejeno, spet zamenja razum? Razum je spremenjen, je pa še zmeraj razum, ki ima edino možnost komunicirati skozi besede, ki pa z resničnostjo, enostjo, Bogom...nimajo nobene zveze. Edino to lahko preobrazi razum, ki postaja bolj in bolj tih sam po sebi, ker je spoznal svoje meje in ne zaradi tega, ker je načitan, ker pozna definicije, razlage, ker je vadil, ali se podrejal religijam, idejam... Ravno obratno, dokler je razum poln vsega tega ni možnosti za takšno revolucijo in preobrazbo uma. V svetu kamor staro ne more, vse to nima nobenega pomena in je le nepotreben balast. Žal vidim, da ljudje počnejo povsem drugače. Vežejo se za mnoge t.i.duhovne reči, katerih bi se v bistvu, vseh po vrsti, morali osvoboditi. Ampak v ozadju vsega, je strah. Ta ljudi drži v ujetosti in vezanosti, za vse te "znane" reči. Pisal sem, da zopet ne bo pomote, kaj se potem dogaja z vsem starim znanjem, ki ga potrebujemo za preživetje in se ne bi ponavljal. To so dejstva in kljub moji izjemni pripravljenosti, ne morem glede tega ničesar spremeniti. Vsem vam povem, da ste odlični sogovorniki, brez izjeme. Lepo vas pozdravljam. Mirko-PA

Kje si dragi osh-kosh? Na veliko tvojih novi vprašanj, sem v različnih oblikah odgovarjal, že veliko krat. Tisoče besed o tovrstnih rečeh ni dovolj, v kolikor se človek sam ne loti raziskovanja. Odgovoril sem izmed ostalega tudi, da je največ kar sem spoznal, to da je razum omejen in kot tak ne more povabiti v sebe, nekaj tako velikega kot je neskončnot, temveč mora utihniti. Si poskusil? V kolikor s tem nisi eksperimentiral, delal na teh vprašanjih, ti tega preprosto ne morem dati. Zato opozarjam na zmoto modelov, postopkov, načinov, ki jih ti od mene tako vztrajno zahtevaš. Ne zmoreš doumeti, ker nisi poskusil, da je vse to napačno in da ravno postopke, modele, načine, moraš opustiti, kadar se lotevamo tovrstnih tem. To kar v materialnem velja, v svetu brez meja nima pomena in to je najina težava v komunikaciji. Ne moreš doumeti, da se v svet razuma, ne da prenesti nekaj tako žlahtnega, kot je ljubezen in jaz ti tega ne morem drugače razložiti, kot to ves čas poskušam. S tabo nikakor ne želim tekmovati, ali te prepričevati v nekaj, kar bi naj slepo verjel, saj nimam modelov, načinov, tehnik...ničesar, kar bi lahko ponavljal. V kolikor te to bega, potem si boš moral razčistiti, zakaj tvoja spozanja ob soočenju z mojimi, povzročajo tako beganje in zmedenost. Podajam le svoja spoznanja, ki bi v soočanju s tvojimi, tudi tebi morebiti prinesla kaj novega. Hkrati s tabo, se učim tudi jaz in to je proces, ki je zdrav. Midva nikakor nisva ločena na učenca in učitelja, temveč je to en proces, ne glede kako kdo gleda na stvar. Šele to je za mene učenje. Mir je tam, kjer je pozornost doma. Mirko-PA

Astronom, hvala za tvoje besede :-). Sama imam enak vpogled kot ti, glede jaza in Jaza. Nekako sem želela slišati od panefina, to kar si napisal ti oz. nekaj drugega, to kar doživlja on. Iz njegovega pisanja mi nikoli ni bilo čisto jasno, ali se z njim strinjam ali ne oz. ali imava enako/podobno izkušnjo. Odtod moje spraševanje. lep dan

Astronom, glede tvoje trditve, da jaz obstaja ko ni razuma, se s teboj absolutno ne strinjam. V kolikor bi razložil, kaj je za tebe jaz in kaj razum, bi lahko še kakšno rekla o vsem tem. Pri meni torej, to ni ločeno, je eno in isto. Ker si povsem ponesrečeno, poskušal primerjati stanje, izhajajoče iz konzumacije mamil in stanja o katerem govorim jaz, čutim potrebo izraziti sledeče: - stanje katerega doživljajo ljudje, ki konzumirajo mamila, povzroči določeno razširjenje zavesti, a je na dolgi rok, to definitivno uničevanje razuma, saj povzroča trajne posledice. Ko z mamili prenehajo, so taki odvisniki v slabši poziciji, kot pred konzumiranjem. To je zelo močna oblika odvisnosti, ki nima ničesar skupnega z inetligenco. - stanje o katerem govorim jaz, pa je povsem naravno, budno stanje uma, ki je neverjetno dovzeten za vse subtilnosti tega življenja in jasno vidi, ker ni odvisen od ničesar. Ko ta razum deluje tiho in po potrebi, ter utihne kadar ni potreben, je prisotna celovita inteligenca, ki je osvobojena vseh zablod, v katerih se vrti razum. Ravno pomanjkanje te inteligence, je vzrok sedanjemu, poraznemu stanju sveta. Imena za vse to, so lahko različna in nimajo pomena. Z velikim spoštovanjem, do tvojih pogledov, te lepo pozdravljam. Mirko-PA

razum je misel, ki se pojavi v zavesti. dokler je misel je razum če pa misli ni je pa samo "zavest" -enost (poimenujem samo zaradi komunikacije) ni važno kako poimenuješ misel jaz ali Jaz še zmeraj je razum. ko rečeš jaz je misel ko rečeš razum je misel ko rečeš misel je samo misel ko rečeš zavest je misel ko rečeš enost je misel ....... ko ni misli tudi jaza ni in ni razuma je samo ______________.

razum bi rad doumel to enost vendar jo ne more ,ker to ni misel. razum lahko dojame samo misel in predstavo ki je za to mislijo ne more pa dojeti, kar se ne more predstavljati. iskalec išče z razumom tisto kar že je vendar tega ne moreš videti ker ni objekt. iskalec mora le spoznati prefrigano naravo razuma da utihne,takrat iskalca ni več ostane samo to kar je iskal.

No to je to, spoštovani omensat. Kaka lepota obstaja, kadar dva komunicirata, o nečem, o čemer ni dvoma in kaka zmeda je med ljudmi, ki so se izgubili v lastnih iluzijah, predstavah in omejitvah. S spoštovanjem te pozdravljam, Mirko-PA

Einstein je trdil, da je vse relativno. Iz te trditve je napisal celo splošno relativnostno teorijo. A trditev lahko tudi sama sebe negira. Relativna je namreč lahko tudi zgornja trditev, da je vse relativno. Pri tem spoznanju bi se lahko Einstein ustavil in modroval (filozofiral) še naprej, da je pač vse relativno in da je itak vse brez veze in da drugi itak ne morejo dojet, da je vse relativno, saj to razum ne more doumet, torej je tudi modrovat o tem brez veze. A ker je Einstein bil raziskovalec, se pri tem ni ustavil in je še naprej vrtal po katakombah znanja. Sklepal je, če je vse relativno in je vsaka stvar taka in taka glede na neko drugo si je izbral nek absolut. To je bila (je) svetlobna hitrost. Danes vsa znanost temelji na tej njegovi predpostavki. In če bi se kdaj izkazalo, da svetlobna hitrost ni absolutna, se nam celotna znanost sesuje v prah ... In spet bi se našel nekdo "pameten", kako je bila (je) modrovanje o relativnostni teoriji brez veze, saj jo razum ne more doumeti ... samo v tem primeru mi zdajle tukaj ne bi komunicirali ampak bi lepo vsi uživali v neomejeni Enosti in se čudili vsem čudežem, ki jih ponuja. Razliko med dojemanjem Enosti nekega mamilaša od ne-mamilaša je le v tem, da mamilaš ne more vklopiti razuma takrat, ko bi to hotel ampak se to zgodi takrat, ko substanca popusti. "Jaz" je zelo relativen in se mi celo zdi neprimerno, da ga enačimo z razumom. Razum je v procesu zaznavanja edini, ki ne deluje v sedanjem trenutku. On le analizira zaznave in dela zaključke, zato se strinjam, da je potrebno razum izklopiti, če hočemo (še vedno MI) karkoli zaznavati - direktno, brez da sodimo. A še vedno smo to MI (jaz), ki zaznava - kdo pa sicer zaznava, če ne "jaz" ? "jaz" je lahko le eden od množice "jazov" ali pa se "jaz" enači z množico ali pa z množico množic. In "Jaz", ki obsega vse "jaze" iz celotne Stvarnosti je tisti "Jaz sem, ki Sem" - torej vseobsegajoča Zavest ... Za bolj plastično predstavo o tem, kaj v tej temi nikakor ne moremo preseči: Je kapljica vode del vala, del morja ali del oceana ? Kdo igra sinfonijo ? Violinist ali orkester ? Ali morda celo radio ali naš PC ? Kdo izdela projekt ? Projektant ali firma, v kateri je le ta zaposlen ? Kdo je živ ? Človek ali mesto ? Žival ali divje območje Amazonke ? Ali pa je živ kar cel planet, ki smo ga že poimenovali Gea ? Ali pa je živa Galaksija ? Zakaj pa ne celotno Vesolje ? Ko zapustimo svet dualnosti, je vse Eno in obstaja edino "Jaz sem, ki Sem" - brez omejitev ! In tako, kot je, je prav - in edino tako, kot je, je prav - in nič drugače - ni analize, ni razuma, ni modrovanja, ker tako, kot je, je prav ! - Samo zaznava - zaznava "Jaz sem, ki Sem" !

Dragi Astronom, tudi sam se strinjam, da se s temi rečmi, lahko igramo do nezavesti, kot si sam navedel. V kolikor ti in jaz, nisva spoznala strukturo jaza, žal ne moreva govoriti isti jezik. Dokler boš misliL, da je "jaz sem, ki sem", to stanje zavesti, o katerem govorim, potem niti približno, ne govoriva iz istega izvora. Dovolim si reči, da špekulacije o tem stanju, ne da bi ga izkusili (čeprav izkusiti, tudi ni povsem pravi izraz), niso resne in nimajo nobene veljave. Torej, pravo delo, je delo na spoznavanju sebe tukaj in sedaj, iz stanja v katerem sem zdaj in ne iz stanja, v katerem bi želel biti, a nisem. Veliko plodnega spoznavanja sebe, vsem pravim raziskovalcem. Pozdravljam vse, Mirko-PA

Dragi Panefin ! Ravno zgoraj sem navedel, da o "Jazu" ali "jazu", kot absolutu nima smisla govoriti. Gre le za različne perspektive zaznavanja. "Jaz" (z veliko začetnico), je tisti, ki obstaja v trenutku, ko več ne moreš reči "ti" ali "on" ali "ona" ali "vi" ali "oni" - ker ni delitve - je Enost - a še vedno je zaznava, sicer ne bi mogli govorit o njej ... Pa mi ti potem razloži, kdo potem po tvojem zaznava v stanju zavesti, o katerem ti govoriš, če to nisi ti ? Kdo zaznava ? Kdo ?

Kdo zaznava? Ni nobenega kdo, temveč je le energija, ki jo jaz nikoli ne more doseči, ker je jaz vezan za samega sebe, za omejeno. Ta energija je nekaj kar ni ujeto v jaz, brez nje ničesar ni, a hkrati za nič ni vezana. Preprosto ubeži kakršnim koli razlagam, opisom, ki pa so vsi po vrsti del razuma. Zato ne morem reči, da je to jaz. Kako pa vem za njo? Ker je ona, eno z vsem in ne obratno. Nisem jaz eno z vsem, kot se to poskuša doseči in prikazovati, z vsemi možnimi prevarami, tega razuma. Ta celostna energija, ne deli na tebe in mene, na to in ono, ker je vse to ona. Jaz je le, fiktivna mrtva stvar, ki te resničnosti ni sposoben videti in živeti. Zato si o njej, riše le predstave. Ko tebe ni, ona je, ko ti si, nje ni. Resnični čudež in edino kar nima začetka in zato tudi konca ne. Srečno, Mirko-PA

Panefin, pa bi se ti lahko strinjal s tem, da sta morda Jaz, kot ga pozna in izkuša veliko posameznikov, in energija, ki jo omenjaš ti ena in ista izkušnja? Veš, izkušnja Jaza ni nekaj omejenega in stoji nad stvarstvom, v popolni svobodi in hkrati vse, torej enost; ni nekega centra, iz katerega deluješ, misliš, čutiš, ker Jaz ni omejen. Je čisto drugačno stanje zavesti, odprtosti, svobode, večnosti in ne krča, ki ga pozna mali jaz, ki je ujet v čas in prostor. Meni se zdi podobno, kot opisuješ ti stanje ne-jaza, ko prideš v stik (prosim ne se obesit na to besedo, ki morda ni ravno najbolj primerna :-) ) z naravno energijo, kot jo opisuješ. Hotela sem povedati, da je med malim jazom-egom in Jazom velika razlika, v izkušanju si nista niti malo blizu. Torej Jaz = stanje ne-jaza? Nekateri pravijo, da se človek osvobodi na 2 načina; nekateri postanejo tako veliki, da se stopijo z celotnim univerzumom, nakateri pa postanejo tako majhni, da izginejo znotraj celotnega univerzuma.

Joj, se opravičujem, popravek: namesto : Panefin, pa bi se ti lahko strinjal s tem, da sta morda Jaz, kot ga pozna in izkuša veliko posameznikov, in energija, ki jo omenjaš ti ena in ista izkušnja? Panefin, pa bi se ti lahko strinjal s tem, da sta morda Jaz, kot ga pozna in izkuša veliko posameznikov, in stanje ne-jaza, ki ga omenjaš ti, ena in ista izkušnja?

Vidiš, Panefin, tu se pa začneva midva vrteti v krogu ... in dlje od tega niti ne bi poskušal, saj bi se lahko zabrisalo bistvo. Skratka, ne morem sprejeti, da bi lahko obstajalo nekaj, kar je ločeno od tebe, torej "ona", kot si jo imenoval, hkrati pa bi govoril o Enosti. Skratka, ko govorimo o Enosti, potem ni dvojnosti - ni delitve na "tebe" in "njo" ... ampak brez veze, imava pač različne poglede ...

Dobro, hetLicht, dober poskus !

Astronom: Skratka, ne morem sprejeti, da bi lahko obstajalo nekaj, kar je ločeno od tebe, torej "ona", kot si jo imenoval, hkrati pa bi govoril o Enosti. Skratka, ko govorimo o Enosti, potem ni dvojnosti - ni delitve na "tebe" in "njo" ... ampak brez veze, imava pač različne poglede ... Mirko: Kako pa vem za njo? Ker je ona, eno z vsem in ne obratno. Nisem jaz eno z vsem, kot se to poskuša doseči in prikazovati, z vsemi možnimi prevarami, tega razuma V kolikor je torej, ona eno z vsem, potem tudi od mene ni ločena. Ne vem zakaj tukaj vidiš dvojnost, spoštovani Astronom. Povsem jasno sem napisal. Cenjena hetLicht, Ne bi sodil o izkušnjah drugih, a kdorkoli omenja, da jaz lahko doseže stanje zaceljenosti, se moti in doživlja predstave o tem, ali pa doživlja kaj drugega. Dokler obstaja jaz, veliki ali mali, obstaja dvojnost. Seveda je možno narediti si predstave o enosti, toda to ni enost. L.P. Mirko-PA

Jaz ,Življenje,Zavest,Bog,Enost to so samo misli in nič drugega. enost ki je vsak človek je vedno tu zdaj ko misli ni. enost sebe ne more doživljati kot izkustvo. doživlja jo razum "jaz" ko se pojavi iz enosti in pravi "jaz" sem izkusil enost. razum "jaz" se ne more zavedati enosti, enost (ne kot misel) se zave da ni "jaz" razum

HetLicht, to kako govoriš o takem stanju je o.k. ampak kako naj ti povem, da ta energija nikakor nima zveze z jazom. Jz ne more biti vseobsegajoči, ker je zmeraj in za vse večne čase, omejen s samim seboj. Kjer obstaja jaz, nujno obstaja tudi center in v kolikor si doživljala taka stanja, ne moreš zamešati teh reči. Zato je ta energija za mene, nekaj povsem drugega kot jaz. L.P. Mirko-PA

Spoštovani omensat, temu pravim, da sem se osvobodil samega sebe. Šele s tem dejanjem zaživi to, o čemer tukaj besedno razpredamo, a besede res niso to stanje. In res je, tega stanja se razum ne more zavedati. Ko to uvidi poplonoma in brez ostank,a nima kaj drugega kot da utihne. In glej ga zlomka, naenkrat je vse drugače. To kar sem mukotrpno iskal, je samo od sebe tukaj in nikoli ni bilo odsotno, le jaz sem bil vezan za samega sebe. L.P. Mirko-PA

Z zavedanjem, da jaz nisem enost, je revolucija tukaj. Vse te napačne razlage, kako se jaz zaveda enosti, so del omejenega razuma. Vsi smo ujetniki samih sebe in največ, kar lahko naredimo za sebe in svet, je da to spoznamo, ne pa da si domišljamo, kako smo to in ono dosegli. Doseganje, je del omejenega delovanja razuma. Nič od vsega tega, se ne more dotakniti resničnosti in v tem je njena neprecenljiva lepota. Razum je vse osvojil, veliko tega zna, a na teh področjih je nebogljen in super je, da je tako. Njena ekselenca ljubezen, je prosta vsega tega. Mirko-PA

panefin, >> stanje o katerem govorim jaz, pa je povsem naravno, budno stanje uma, ki je neverjetno dovzeten za vse subtilnosti tega življenja in jasno vidi, ker ni odvisen od ničesar. Ko ta razum deluje tiho in po potrebi, ter utihne kadar ni potreben, je prisotna celovita inteligenca, ki je osvobojena vseh zablod, v katerih se vrti razum. << a vidiš da si zmeden,enkrat je razum poreden drugič pa se prelevi v ,,tvojo energijo,,.Dokler ne boš sam pri sebi razčistil kaj hočeš povedati in se pri tem najprej naučil ,,našega jezika,, ne bo nič s tvojo željo po posredovati nam kaj uporabnega.

No, panefin, upam, da si me prepričal. Veš, različni ljudje, različno razumejo določene pojme. "Jz ne more biti vseobsegajoči, ker je zmeraj in za vse večne čase, omejen s samim seboj. Kjer obstaja jaz, nujno obstaja tudi center in v kolikor si doživljala taka stanja, ne moreš zamešati teh reči. Zato je ta energija za mene, nekaj povsem drugega kot jaz." Več kot očitno je, da sploh nisi prebral tega, kaj Jaz je, oz kakšno je to stanje duha, kot ga definiramo mnogi drugi. Ti Jaz vidiš pač kot jaz in nisi pripravljen sprejeti, da drugi z Jaz označujemo drugačno stanje zavesti, kot ti z jaz. No, to meni kaže na to, da te morda konsenzus med nami sploh ne zanima in trmasto vztrajaš pri svojih definicijah. Tako je težko debatirati in izmenjavati izkušnje razen v obliki monologov, kar se pri tebi, na žalost, dogaja. Razen morda še s kom, ki ima podeben besednjak kot ti. Poleg tega tudi nisi prebral mojega popravka, v katerem sem sporočila, da te pravzaprav sprašujem ali bi se mogoče strinjal, da je Jaz = stanje ne-jaza in ne Jaz = energija, kar je pa itak postalo jasno na koncu mojega posta, ko sem napisala, če se strinjaš, da je Jaz = stanje ne-jaza. Enkrat si mi očital, da berem površno. Kdo bere površno? Mislim, da nisem edina, kadar oz. če sploh berem površno. Da se razumemo, gre zgolj za besednjak (objektivno), čeprav ti zaman trdiš, da gre za izkušnje (subjektivno). Tako, kot je rekel osh-kosh, govoriš izključno iz subjektivne izkušnje (četudi je univerzalna), za deljenje in sporočanje izkušenj pa nujno potrebuješ več ali manj objektiven besednjak, da te drugi razumejo. Le tako ljudje lahko komuniciramo in razum je bil med drugim ustvarjen tudi za to, da omogoča normalno, bolj ali manj harmonično, komunikacijo. Torej, dobro razvit razum je kjučen za dostojno človeško življenje, še posebej v našem času, ko naletimo na polarizacijo na vsakem koraku prav zaradi tega, ker ljudje ne znajo razmišljati s svojo glavo. Zdi pa se mi, da ti od nas zahtevaš, da bomo mi kar "vohali" (oprosti trdi besedi) kaj ti doživljaš, saj kao doživljaš Enost (četudi doživljaš morda univerzalno enost), do katere naj bi imeli dostop kar vsi. Vidiš, taka zahteva je egoizem na kvadrat (to so seveda moja predvidevanja glede na komunikacijo s teboj in dopuščam možnost, da se motim). Tudi očitno postaja to, da sploh nisi odprt za izkušanje drugih, saj te niti ne zanima, kaj pa npr. jaz pod besedo Jaz sploh razumem. Nikoli nisi nikogar niti vprašal, kaj s svojimi besedami sploh misli, da bi morda ti lahko razumel, kaj drugi mislijo. Ne, le lepo sediš na tvojem prestolu "Enosti" in furaš svojo zgodbo o zablodah razuma in da mi pač nič ne razumemo. Namesto, da bi uprabil svojega za iskreno komunikacijo z drugimi. Mislim, da razum krepko podcenjuješ in ob tem dodajam (in prosim natančno preberi, da ne bo prišlo do pomt), da razum/besede ne morejo podati bistva izkušnje same, lahko pa postanejo njen odsev, zato, da lahko navdihujejo druge. Zakaj pa drugače parvzaprav pišemo in se pogovarjamo. Zato bi bilo dobro, da bi besede/razum postale naše prijateljice oz. orodje. Moram reči, da se popolnoma strinjam, žal, z enim od prejšnjih postov osh-kosha. Joj, vsem se poroščam, ker sem se tako razburila. Ampak enostavno me je razjezilo.

Omensat in panefin, vidva bi kar skenskala razum. No potem lahko skenslata tudi Enost, z veliko in malo začetnico, kajti DA, TUDI RAZUM JE DEL ENOSTI. The fools rush where the wise dare not. Da to so besede! Da in te besede so del Enosti!

razuma ne moreš skenslati ker ni ločen od enosti. iskalec se mora vprašati če lahko določi lokacijo razuma kje se nahaja. bom podal kar odgovor ne moreš ker zmeraj ko poveš lokacijo je samo misel in nič drugega. zavedanje le utihne razum ko ni potreben,ko pa je potreben ga pa še zmeraj uporabljaš saj je perfektno orodje. enost je preprosta,zato jo razum ne more dojeti,ker rad komplicira opazujte otroke do 3 leta ko se mu razum šele oblikuje.ko ga učijo ime, ki so ga mu dali se otrok sprva sploh ne identificira z imenom.ampak ga skuša samo ponavljati.šele po tretjem letu se otrok začne počasi zavedati svoje individualnosti ki se najprej identificira z njegovim imenom,šele kasneje pa postopoma z "jazom" razum je ogledalo da se enost lahko zaveda razum je misel(objekt) enost (ni misel) subjekt oboje pa tvori eksistenco človeka "jaz" je pa samo misel ki verjame da je razum ali pa da je enost( misel) ker misel lahko dojame samo misel enost o kateri pa govorimo pa ni misel, je zavedanje, da misli samo izhajajo iz tega zavedanja.

HetLicht, to kako govoriš o takem stanju je o.k. ampak kako naj ti povem, da ta energija nikakor nima zveze z jazom. Jz ne more biti vseobsegajoči, ker je zmeraj in za vse večne čase, omejen s samim seboj. Kjer obstaja jaz, nujno obstaja tudi center in v kolikor si doživljala taka stanja, ne moreš zamešati teh reči. Zato je ta energija za mene, nekaj povsem drugega kot jaz. Dobro jutro hetLicht, tak odgovor sem ti dal, na tvoja vprašanje o različnih pojmovanjih in če morebiti, gre za enaka doživljanja, jih pač različno poimenujemo. Moj odgovor tebi, je potrditev, da po opisih zgleda kot, da govorimo o enakih izkušnjah, ampak v takih stanjih za mene jaz ne obstaja. Ker se v tem razlikujemo, nam ni potrebno biti nestrpen ali užaljen, ali kaj podobnega. Pa ravno v tem, je prednost komunikacije med različnimi pogledi. Poglej hetLicht, ne morem dovolj izraziti, kako te spoštujem in kako spoštujem vse, ki komunicirajo kar oni vidijo, pa ne glede na to, ali imajo, ali nimajo prav. Vsi smo v istem svetu, na isti ladji, en vidi to in drugi ono. Dovolim si izreči, da vsi ne vidijo pravilno, mogoče celo večina ne. Leta 2000 sem izdal knjigo, z naslovom " Življenje v miru". Potem sem jo opustil. Nekaj mesecev, sem imel direktne oddaje na MB televiziji NET TV. Opustil sem vse skupaj. Še pred tem, sem odvrgel vse mogoče reči iz vzhoda in zahoda, ki so mi slikale lepe slike in me želele prepričati v svoj prav. V glavnem sem raziskoval, vse kar danes komuniciram, za sebe in brez javnosti, brez kakršnih koli učencev in publike. Tako obdobje lastnega raziskovanja, do današnjih komunikacij na pozitivkah, je bilo kar realtivno dolgo. Želel sem le sam spoznati in misliti s svojo glavo, preden spregovorim. V kolikor moja vztrajanja pri nečem, smatraš kot mojo trmo in neposluh za reči, ki mi jih podajaš ti, ali kdo drugi na pozitivkah, potem ti iz dna duše povem, da tega ne počnem. Le uvidel sem sam, kako zelo, so me te iste utvare razuma, vodile v krogu in danes tukaj z vami delim ta spoznanja. Omenil sem že, da si glede teh spoznanj, ne morem zatisakti oči in jih bom komuniciral, celo svoje življenje, kljub strinjanju ali nestrinjaju enega ali množic. Ne potrebujem zaslepljenih zasledovalcev, učencev, ki kupujejo instant duhovne juhice, ničesar nimam kar bi lahko zavil v paket, katerega se lahko ponavlja. Moja naloga je, razpršiti cele gore iluzij in zavajajočih napotkov, formul, modelov...ker le te, že tisočletja, držijo priklenjega človeka, za iste stare vzorce. Svoja spoznanja delim s tistimi, ki jih zanimajo, ker je to tako naravno, kot je naravno, da opozoriš nekoga na luknjo v cesti, v kolikor je ta nevarna za tistega, ki prihaja za teboj. Gre torej za naravno in povsem človeško dejanje. Ti si v mojem srcu hetLicht in tako rad bi ti ustregel in rekel: "prav imaš", a kadar se motiš, ti tega ne morem narediti, ker tudi sebi, tega nisem privoščil. Zato je radost toliko večja, kadar po silnih raziskovanjih in odpovedovanjih najdenega, dva vidita resničnost nečesa, kar ni odvisno od subjekta. Tako stanje obstaja in vsa ta komunikacija, vso raziskovanje, je temu namenjeno. Do takrat imeti prav ali ne prav, nima nobenega pomena. Nadvse sproščen in miren dan, v neverjetni lepoti, tega čudeža, ki nas obkroža. Mirko-PA

omensat, >>razuma ne moreš skenslati ker ni ločen od enosti. iskalec se mora vprašati če lahko določi lokacijo razuma kje se nahaja. bom podal kar odgovor ne moreš ker zmeraj ko poveš lokacijo je samo misel in nič drugega.<< To so že new age floskule. Seveda lahko določim lokacijo razuma,to je vendar nedavno odkril g.Ruben Papian v sodelovanju z Anders Fribergom z KTH rojal institute of technology. Morata biti bolj ažurna( omensat in panefin ) kar se tiče modernih dosežkov znanosti. Vidva dobesedno ostajata v preteklosti (subjektivnosti ) medtem ko ostali plovemo v sedanjosti( objektivnosti ). Razmislita !

in kako se imenuje ta lokacija :) kar koli je že je samo misel znanostjo ni nič narobe ima svojo poslanstvo tu. vendar tisto kar bi radi raziskali je nemogoče,ker razum raziskuje enost nikoli ampak samo je.

osh-kosh, mi in vi... Je sploh pomebno kdo? Mar niso pomembna le dejstva, ne glede na to kdo jih izvaja? Poglej cenjeni osh-kosh, z materialnim napredkom, znanostjo in vsemi dosežki le te, ni mogoče odkriti nekaj, kar to materialno presega. V kolikor torej v bran svojemu prav, glede področij o katerih se tukaj pogovarjamo, navajaš dosežke znanosti, jih jaz z največjo lahkoto opustim, saj jasno vidim, da so vse po vrsti omejene, same s seboj. Kar poskušamo preseči, je ravno ta subjekt, razum. Vso energijo vlagam ravno v to, da bi spoznali, kako enosti ni mogoče doseči. V takem negativnem pristopu, je izhod iz zablod materialnega, saj je razum povsem materialna tvorba. Ko subjektivno neha nagajati in je tiho, živi edina resničnost, ki nam je vsem pred nosom. Kdo je pri vsem tem, v subjektivnem??? Potrebno je raziskati tako, da sam vidiš resničnost ali neresničnost povedanega in ne slepo verjeti povedanemu. Skozi komunikacijo težim ravno k temu in nikakor ne v prepričevanje kogarkoli, v karkoli, saj vidim, da prepričanja nikakor niso spoznanja in da le ta, ustvarjajo nove pregrade med mano in tabo. Edino vrednost, imajo izključno lastna spoznanja. Danes je čudovit dan... Mirko-PA

Panefin, kako veš, da se motim?

Ni potrebno odgovarjati ;-), retorično vprašanje in morda tebi v premislek, ker si tako prepričan v svoj prav.

Fantje in punce, samo brez nestrpnosti ! Omensat je v temo vpeljal nov pojem "misel". Ja res je Bog, Enost, Jaz, vse je misel, a tudi tisto, kar je onkraj tega je misel - vedno je misel karkoli, dokler ne utihnemo .... Potem je Tišina .... a tudi Tišina je misel .... in potem je Ne-misel .... in to je končno tudi misel .... Izkustveno torej lahko ugotovimo, da je ni stvari v "Jaz sem, ki Sem" Enosti, ki ne bi bila misel ... zdaj pridemo lahko do istega problema, kot Einstein, ki je izjavil, da je vse relativno, a je lahko tudi ta stavek relativen ... Skratka Um naumi, da morda pa obstaja nekaj brez prisotnosti misli ... Ne, ne obstaja, ker sicer, bi bila tudi to le misel. Ker misel je kreacija, mi pa tipamo po mejah Kaosa in Kreacije ... Če pa kaj obstaja, takega - "ki nima imena" ... potem nima smisla, da se o tem pogovarjamo, saj za pogovor potrebujemo misli .... Naleteli smo na klizav teren... Ne se hecat ...

Še enkrat se oproščam vsem, ker sem se tako razburila. Ampak situacija stanja zavesti me precej skrbi. Na eni strani masa neumnežev, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo + tisti, ki so malo bolj pametni in uporabljajo svojo glavo in tako manipulirajo s svetom; na drugi strani različne duhovne poti, katerim cilj je transcendenca + njihov extrem neo advaita, ki zanikajo vse prav vse in ki so prepričani, da je razum največji krivec za vse tegobe, ki nas pestijo, zato ga moramo preseči. Problem je pa ravno v tem, da masa ne uporablja razuma, duhovneži pa ga odklanjajo in tako puščajo pokvarjencem prosto pot, ki pa na žalost uporabljajo svojo glavo in so tako nadvse uspešni pri manipulaciji. Stvar je pa v tem, da bi že veliko pomagalo samo to, da bi začeli vsaj malo uporabljati svojo glavo, svoj razum. Ampak tako pač je, in težko mi je gledati toliko teme in pri tem ne občutiti nemoči. Živjenje je Eno, ne samo v transcendenci, nad razumom, Življenje je Eno tudi tam, nižje od transcendence, z razumom, čustvi in fizisom vred. Na žalost se tega ne zavedamo, zato je ta Enost podzavestna in polna težav in problemov. To kar se dogaja na Bližnjem V vpliva tudi na nas, tu v Slo. Če ljudje trpijo v Afriki, taisto kvaliteto energije, sicer v drugačni obliki, občutimo tudi mi. Ko spoznaš resnično naravo človeka, spoznaš tudi dejstvo One and Many= Življenje. Izrazila bi željo, da komntarjev na ta tekst ne pišete, ker gre za neke vrste osebno izpoved, ki ne potrebuje kritike. Seveda pa imate hkrati tudi pravico, da moje želje ne upoštevate.

Res smo majhni in nemočni posamezniki ... a če se spravimo skupaj, smo lahko tudi močni ... in lahko naredimo nekaj ... Upanje (naj) umre zadnje, kot je rekel ljubitelj gora, ki je umrl na strehi sveta ...

Spoštovani Astronom, lepo je biti umirjen v komunikaciji, tudi v kolikor so pogledi na nekaj, navidez tako zelo različni. Namreč kot poudarjaš, ravno to kvaliteto odnosov potrebujemo. Pri vsem svojem pisanju, nisem nikoli uporabil neprimernih in žaljivih besed, ali kogarkoli omalovaževal. Nihče me s svojimi pogledi ni iztiril ali užalil, kljub temu, da je pri nekaterih opazno stanje razburjenosti, oziroma ne potrpežljivosti. Poskušam na vse mogoče načine, komunicirati in pojasnjevati, kar me kdo sprašuje in to je vse. Sedaj pri teh komunikacijah, imamo sledeče stanje: 1. osh-kosh nas je kar razdeli na vi in mi, pri čemer sploh ne vem, zakaj je potrebna taka delitev, saj kot sem napisal, štejejo le dejstva in ne koliko jih je na eni strani in koliko na drugi. Kaj lahko dokaže masa enakega, ali podobnega "mnenja", glede tovrstnih tem, gledano skozi prizmo vse zgodovine? Torej nabiranje navidezne moči, skozi zbrano število enakih somišljenikov, pri teh rečeh, nima prav nobenega pomena. Ravno obratno, tam kjer človek potrebuje potrditve mase, sam ne vidi to, kar zagovarja in ne zna misliti s vsojo glavo. 2. očitno obstajata dva pristopa, k skupnim temam. En pristop zagovarja razum in na najvišje mesto postavlja dosežke le tega, ter zato pravi, vse je misel, vse je jaz (Jaz), tudi v t.i.duhovnosti in drugi pristop, ki pravi, ja razum ima svoje mesto in je potreben, toda na življenjskih področjih in vprašanjih življenja in smrti, radosti in sreče, svobode in ljubezni, pa je ta isti razum povsem, odpovedal in ga je potrebno preseči. Kar se tiče mene, nimam težav, tisoč krat na različne načine, potrpežljivo pojasnjevati, zakaj gledam na te reči, kot pač gledam. Vsa svoja spoznanja, pošteno delim z vsemi. V kolikor vse to, tako zelo iritira posameznika, ima preproste možnosti, da se ne vključuje v pogovore in ima še naprej, svoj mir. Druga možnost je, da jaz neham komunicirati na pozitivkah. Na vsakemu posebej je, da spozna pri sebi, kaj ga je tako zelo iztirilo ali pa tudi ne. Pri meni se stanje miru, ni spremenilo, od začetka naših komunikacij. Dejstev, ko enkrat živijo, ne moreš spreminjati. Vse do takrat, pa moraš veliko dvomiti, spoznavati in sproti opuščati vse, kar si našel, sicer te staro vrti v krogu. Šele ko spoznaš vse, o delovanju sebe, lahko opustiš še to. Izjemno radost, čutim ob vsem tem, saj nikoli več, ne morem biti izgubljen. To je največ kar sem spoznal in to sem delil z vami. Vse vas spoštujem. Mirko-PA

Kosil sem travo. Lepota tega početja, je vsestranska. Lepo se spotiš, urediš okoilico, kužek in mačkice se lažje kotalijo in izvajajo svoje vragolije. Istočasno ko kosim travo, obstaja izjemna lepota, ker je ta čudež življenja vseprisoten, v najrazličnejših izrazih. Pokošena travica, vam sedaj želi nekaj podariti. Ko vi gledate travo, kaj vidite: travo, ali opis trave??? V kolikor resnično vidite travo, takrat miselna reakcija, ne obstaja. No in kaj vidite, travo ali misel o travi? Boste sami poskusili in pošteno odgovorili, sami sebi??? Poglejte lepo prosim: misel nikoli ne more biti stvar in v tem je tudi lepota resnice. Ona ubeži vsem mogočim mislim, pa če so nizko, ali visoko duhovne, če so to misli znanstvenika ali kmeta na polju, pesnika ali duhovnika. Zato pravim, da obstaja energija misli, razuma in energija, ki to ni. Ta energija je prisotna, mogoče le v prvem hipu ko gledate travo ali pa tudi ne. Takoj zatem, se pojavijo misli, take in drugačne (v kolikor smo jih seveda zavestni) in trave, ne vidim več. Torej ko se še misel ne pojavi, gre za inteligenco pred mislimi. Tako energijo smo imeli, ko smo bili še zelo mladi in taka energija, se je bila sposobna naučiti vsega kar znamo. Ta inteligenca je torej, bila prisotna preden se je tvoril razum, ki ga tako radi opevamo, kot vsemogočega, a on to zagotovo ni. Misel ni zgradila drevesa, ni naredila rib in ptic, oblaka in sonca...misel ne pozna ljubezni. Zato vrši vsa ta grozovita razdejanja in povzorča trpljenja. Povejte mi sami, ali človek, ki vse to vidi, lahko še naprej na najvišje mesto razvoja, postavlja razum, misel? Kako lahko govorim drugače, le zato, da udovoljim nekaterim? To ni mogoče, saj govorim čisto resnico, ki pa je taka kot je. Kako vidimo ta trenuetk, ljudi okrog sebe, oblak in sonce...??? Smo resnično tiho, ali doživljamo le hrup lastnih misli in reakcij??? V kolikor se enkrat soočimo s temi dejstvi, mimo misli ne moremo, saj jih ne moremo ubiti, zatreti, jih podrediti ali utišati, z neumnimi ponavljanji svetih besed, z nekakšno koncentracijo in buljenjem v steno...ali kaj podobnega. Edino kar lahko naredimo, je da spoznamo naravo in izvor misli, torej samega sebe. Vsega tega pa ne počnemo, v kolikor prebiramo svete besede, kopiramo ideje drugih, vadimo tehnike... Prav zaprav, s tem početjem bežimo od temeljnega izvora, vseh problemov in ga sploh ne spoznavamo. To smo mi sami, ki smo zgarjeni iz misli, le da tega nsimo zavestni. Zato nas lastne misli in razum, že tisočletja v svoji nevednosti in zaslepljenosti, vrtijo v začaranem krogu trpljenja, vojn, nasilja... Drugih na tem planetu ni. Za vse to smo edini odgvorni. Zato so za mene, to najbolj resne stvari kar jih je, za vsakega posameznika. V kolikor smo torej resnično zaskrbljeni, za sebe in ta svet, potem se bomo lotili izvora problema takoj in ne jutri in zagotovo se ne bomo praskali po nogi, ko nas boli glava. Vsem miren in sproščen večer, ter veliko spoštovanja do vsega živega. Čudež je sedaj tukaj, nikoli jutri. Mirko-PA

panefin, mislim da je čas, da si malo odpočiješ.Preveč si prizadevaš nekaj povedati,pa nimaš osnovnih pogojev.Stalno mešaš pojme.Zdaj enačiš že misli in razum.Ne bo šlo.Odpočij si,,potem razmisli, se nauči našega jezika( ali pa nam posreduj svoj slovar ) in potem razlagaj. Če bom prosil da naj vsak napiše svojo definicijo enosti,ne bosta niti dve enake,zato mislim da je bolje da vsi še malo razmislimo. Dejstvo je, da duhovno ne more obstajati brez fizičnega,zato je moje mnenje, da moramo najprej spoznati materijalni svet.Ko se bomo ZAVEDALI da je potrebno najprej urediti naš prostor za čimboljše življenje fizičnega telesa,se bo odprla tudi nova realnost za razvoj duhovnega. Nič nam ne pomaga,če nekaj posameznikov doseže ,,razsvetljenje,,, če nam potem zemljo uniči nekaj nerazsvetljenih posameznikov,zaradi pomanjkanja znanja o materiji.

Mirko, hvala za to, da pišeš na pozitivkah o svojih izkušnjah, osebno zame je zelo koristno branje in se tudi velikokrat strinjam z napisanim. Lep večer vsem!

Spoštovani Panefin ! Opravičujem se, če si mojo misel, da moramo biti en do drugega bolj strpni, vzel osebno. Dejansko je v nekem trenutku prišlo do "zvišanega tlaka" zaradi stvari, ki jih pač prisotni vidimo iz različnih zornih kotov. Poudariti moram, da so tvoji posti res spoštljivi do vseh in jih celo začiniš s pozitivnimi mislimi. Vendar moraš priznati, da smo se zapletli na točki, kjer Kaos dobiva Obliko ali obratno - kjer se Oblika izgublja v Kaosu. Kaos spet morda ni pravi termin, saj si pod Kaos spet vsak svoje predstavlja. Ta točka ali meja ni prostorsko določena, ampak jo določa Um skozi misel. Ta točka ali meja je zelo izmuzljiva, saj jo vsak mali "jaz" dojema drugače. In ko ni uma, ko ni misli, ko ni jaza, izginejo vse oblike in tudi ta točka - meja - ostane čisti, nedoumljivi Kaos. Nedoumljivi, ker je po definiciji Um izklopljen. A prideš takoj v konflikt: kako doumeti nekaj, kar je po definiciji nedoumljivo ? In če ne doumaš, je tako, kot če imaš radijski sprejemnik nastavljen na frekvenco, kjer ni postaje. Nekdo bo rekel, da sliši šumenje (neko energijo, ki je čisto nekaj drugega, kot je običajen radijski program), drugi pa bo rekel, da ne sliši nič, ker pač ne sliši programa ... In po zgornjem receptu tudi trava za vse ljudi (ali male "jaze") ni več le trava, saj jo vsak vidi v različnih detajlih - kolikor je pač posamezen Um pripravljen posvetiti svojo pozornost travi. Vesel sem, Panefin, da si odprl to zanimivo temo. Res, da se veliko vrtimo v krogu, a prepričan sem, da je vsak od nas nekaj novega potegnil iz vsega skupaj, kljub temu ali pa prav zato, ker na stvar gledamo iz različnih zornih kotov. Še naprej ti želim veliko uspeha v spoznavanju Sebe skozi spoznanje Enosti.

Dobro jutro vsem ! Zdajle zjutraj, ko me je zbudilo vzhajajoče sonce sem "uštekal", kaj je Priča v vlogi Vinetoua hotel povedati glede sestre Val - chi, ki se je zaletela v tablo Ljubljana in se utaborila na vzhodu Ljubljane. Sprva sem mislil, da Priča to govori simbolično. Zdajle zjutraj pa je priletelo vame, kot strela z jasnega... Priča je to mislil dobesedno ... Zato si utihnil ? Za ostale, ki niste skapirali (ali pa sem samo jaz tako zabit, da moram razvit teorijo Kaosa, da skapiram enostavno sporočilo): Na vzhodu Ljubljane je res tabla "Ljubljana", a če pogledamo na zemljevid je tam Polje - vemo, kaj je tam - in tam se je utaborila Vinetoujeva sestra Val - chi ... Sam sem do tega zaključka prišel, ko sem rekel, da se ne hecat ... Tudi to ni letelo (le) nate osebno ... sicer pa itak veš, kaj delaš, kot je to tudi Priča izrazil z "ozimnico" ... Lepo sončno nedeljo vam želim !

Dobro jutro prijatelji. Jutranji zajtrk na terasi, sveža sapica, idila miru in zeleni travnik, hruške, ki dobivajo zlato rumeno barvo in se v njih nabira, kot med sladko darilo za nas, za človeka... Ptičje žvrgolenje, modrina neba in mir v duši, ko si potešen v celoti. Le zakaj ljudje, uničujemo take svete stvari, ki jih nismo naredili mi in brez katerih ni naših visoko znanstvenih dosežkov, ni doktoratov in izumov...? Kako to, da ne vidimo te silne lepote, ki je povsod? Preveč smo vezani za najrazličnejše reči, polni smo strahu in skrbi, nismo svobodni, nismo prosti, da lahko sploh opazimo, to iz česar izviramo, s čem smo neizogibno in večno povezani. Imamo vso tehniko, pripomočke, udobje..., a brez hruške, brez paradižnika, brez zraka in vode, ne more biti, niti vseh teh tehnoloških in drugih dosežkov. Brez svobode in ljubezni, vse to nima nobenega pravega pomena in deluje kontra nas samih. Kaj je torej prava svoboda in ali kaj takega sploh obstaja, ne moremo vedeti, dokler ne razvozlamo vezanosti in odvisnosti, vseh vrst. V kolikor si le želimo svobode in iz tega naredimo idejo, je to zelo neplodno in celo uničujoče dejanje. Zakaj? Ker ideja o svobodi, nastane iz omejenega in vezanega uma, ki iz tega stanja, le to projicira v idejo o svobodi. To pa ni nič drugega, kot nadaljevanje starih modelov vezanosti. Svoboda torej pride, ne kot posledica treniranja nekakšnih neumnosti o nevezanosti, ali sledenja ideji, ki te bo osvobodila, temveč le, ko do potankosti razumemo, celoten mehanizem vezanosti. Dragi osh-kosh, sprejemam tvoje kritike in predloge, naj se naučim izrazoslovja, ki ga ti razumeš. Hkrati bi bilo lepo in koristno, v kolikor bi se morebiti tudi sam, poskusil izobraziti v nečem, kar prinašam jaz v celotno sceno, saj to obogati človeka, mar ne? Še enkrat ti moram jasno povedati, da sem se kolikor se da, izogibal opisom enosti, ker se zavedam, da opisi niso dejstva. Ravno zato, sem poskusil pokazati, na nezmožnost tega razuma, da doseže nekaj takega, kar presega njegove meje. Šele ko razum sam uvidi svoje meje, skozi samospoznajo, lahko utihne in le takrat je možnost novega, po čemer hrepenimo, že od začetka našega obstoja. Kar zadeva tvoje opaske, da ponovno vpeljujem novi pojem, ko enačim razum z mislijo, si dovolim te prositi, da v miru prebereš moje komentarje in članke, v katerih sem kar nekaj krat, to dvoje že povezoval. Za učenje sta potrebna dva in ne le eden, seveda v kolikor se ne učiš sam. Lepa nedelja je, sonček vabi...prilegel se bo sprehod ob kakem potočku... Srečno vsem, Mirko-PA

Draga Violeta, v kolikor moja pisanja kogar koli spodbudijo in mu odprejo kak novi pogled, pristop, ali mu preprosto povejo: "poglej to je to, tudi sam to vidim", je radost obojestranska. Dolgo sem bil tiho in le spoznaval v miru in za sebe, vse te reči, vse kar sem povedal. Spoznanja niso iz dvojnosti in niso plod fantazij ali domišljanj, temveč so tako resnične, kot je resničen ta dan. Bil sem tako zelo radoveden, da se nisem zadovoljil vse, dokler nisem imel več v kaj dvomiti. To sem komuniciral z vami, tukaj na pozitivkah. Za enkrat se od vseh vas poslavljam, do kake drugačne priložnosti, saj sem najbrž preizkušal samega sebe, v tovrstnih elektronskih možnostih. Priznam, da to za mene ni najboljša oblika komunikacije, nudi pa zagotovo neslutene možnosti. Zrno resnice, razblini tone zablod, zato prijatelji moji, negujte radovednost in dvom, spoznavajte in sproti opuščajte najdeno... V takem procesu, ne morete zgrešiti svojega pravega doma. Mirko-PA