Positive wave: Spremenimo svet v enem dnevu

Tole nam pošilja Miro S. ❀ A Hopi Prayer ❀ Do not stand at my grave and weep I am not there, I do not sleep; I am a thousand winds that blow. I am the diamond glint on the snow; I am the sunlight on ripened grain; I am the gentle rain. When you waken in the morning's hush I am the swift uplifting rush of quiet birds in circled flight. I am the soft stars that shine at night. Do not stand at my grave. I am not there. I did not die. For everything beautiful that you see will bring a memory of me no pa še tole http://www.youtube.com/watch?v=taJ00hrE_jY&feature=player_embedded#at=11 Malo za obzorje http://www.magniwork.com/?hop=musicblue Miro

Zdravo Gledam včerajšno najodmevnejšo novico v političnihg krogih http:// 24ur. com/novice/slovenija/pesimisticni-lahovnik-najboljsa-resitev-so-predcasne-volitve.html http:// 24ur. com/bin/video.php?media_id=60569781§ion_id=1&article_id=3507932 in razmišljam kaj bi lahko še naredili v smislu večje pozornosti drugačnim temam, ne le tem, ki so sedaj v ospredju. Mislim, da bi poleg enkrat prej že omenjenega Ministrstva za srečo, med prvimi stvarmi potrebovali tudi Ministrstvo za etiko in pravičnost in verjamem, da je spisek funkcij, ki bi jih to misnistrstvo opravljalo oz prevzelo je zelo, zelo dolg. Verjetno pa bi potrebovali še kakšno Ministrstvo. Predlogi zaželjeni :) Če nadaljujem z razmišljanjem o tem kaj vse nam manjka oz česa imamo preveč, predvsem v medijskem prostoru. Ugotavljam, da smo definitivno padli v predvsem enostransko poudarjanje pomena določenih stvari, kot je recimo posel, dobiček, zmaga, tekmovalnost, varnost, nesreče, škandal,... če pogledate recimo samo zadnje naslovnice, vodilnih časopisov. In tudi, če se vlada zamenja, bo če ne zamenjamo osrednjih tem, po nekem času spet vse postalo isto. V tem kontekstu zgornja misnistrstva dobijo še dodatni pomen, ker bi se medijska pozornost vsaj malce porazdelila in bi dali poudarek tudi drugim temam. Osebno se mi zdi popolnoma nedopustno, da poučujejo o poslovnih stvareh že 6 letnike, kar se dogaja, kot sem nekjje prebral v nekaterih šolah po svetu. Ko smo ravno pri teh pomenih, večkrat občudujem svojega tasta. Tone ma že nekaj čez 75 let, živi na precej neobljudeni planoti nad Žužemberkom, povsod sama skala, ki so jo fantje v zadnjih 40 letih spremenili v njive in pašnike, večinoma so mahne naravne(ekološke) kmetije,saj njive in sadje nikoli niso videli pesticidov in umetnih gnojil, ker v teh vaseh za to enostavno ni denarja. Do vasi ni niti vodovoda, ampak življenje je kljub temu zelo lepo. Ne glede na to, da se sploh ne ve ali bo kdo od nas kdaj živel tam, ker so vsi otroci v Ljubljani, Tone dela in živi tako, kot da bo živel še 100 let. Vsako leto pa načrte pa uresničuje z večjim zanosom in z mislijo, da bo bodočim generacijam na kmetiji omogočil boljše življenje, ki ga sam ni imel. Včasih ga kdo od domačih vpraša Tone, pa se to splača, priznam tudi sam kdaj pogledam s temi očmi, a vedno odgovori, da sicer ne ve, če se res splača, ampak narejeno mora bit. In naredimo. Mislim, da ga vsak dan bolj razumem. Tone gleda z drugimi očmi in razmišlja z zdravo kmečko pametjo in tako, kot so včasih poudarjali, da ko se sprejema odločitve se jih za 7 generacij naprej. Mi pa danes sprejemamo odločitve večinoma samo še za leto max do 5 oz 10 naprej. Katero podjetje pa danes še razmišlja za 7 generacij naprej? In kot mi je zadnjič govoril Borut, vse bo samo še hujše, danes rabite da iz nič naredite največje podjetje na svetu damo še od 2 do 5 let. Primer google in facebook, v prihodnosti, bodo lahko samo meseci, včasih pa so bila desetletja in celo stoletja in takšno je bilo tudi razmišljanje. Ko smo ravno pri tem, v zadnjih Misterijih včeraj berem o knjig Trk svetov in v članku profesor Frank Furedi razlaga o tem da je čašenje tradicionalnih avtoritet odstopilo mesto spoštovanju strokovnjakov. Avtor še pripiše: Za razliko od tradiconalnih avtoritet, ki so obravnavale vse dimenzije človekovih izkušenj, je strokovna avtoriteta vedno omejena na tisto kar je mogoče izkusiti z razumom. In res če bi Tone gledal samo z ekonomskega vidika bi že zdavnje zaključil z kmetovanjem, tako pa radostno in z vizijo deluje naprej. Prepričan sem da vsak pozna vsajaj enega Toneta. In matr, res mormo ustanovit ta svet modrih ;) Ps: Samo, da vas spomnim, naš naslednji sestanek je jutri 2.12 ob 17 uri v prostorih Cnvosa, na povšetovi 37 v Ljubljani. Vsi ste zelo dobrodošli in full se že veselim, da se srečamo.

Namesto politikov naj državo vodijo trije sposobni strokovnjaki-podjetniki (vprašajte Slaka iz Pogledov na TV Slovenija). Namesto duhovnikov naj za človekovo zorenje (poleg življenja samega) skrbijo modri. Zajedalski plevel je hudo požrešn... Buksy

Hoj Sem danes dobil eno lepo nadgradnjo oz usmeritev, predvsem za Seven days of inspiration, pa valda tudi, kam bi bilo glede na včerajšnje razmišljanje bilo dobro, da gremo dejanjih v Sloveniji in svetu kot celoti. Bistvo je da razmišljamo dogoročno, tko kot so včasih za sedem generacij naprej. Se bom potrudil, da bo rdeča nit našega Seven days of inspiration tekla takole: Seven days of inspiration, for next seven generation. Čaki, sem se zdej spomnu, v bistu je Seventh Generation tudi od indijancev, tkole pravjo. O vsaki naši odločitvi in njenih posledicah moramo razmišljati za sedem generacij naprej. »Iz Velikega Zakona irokeške konfederacije«

http://users.triera.net/tkalemat/html/indijanci.html

Mi je žal, da se mi danes ni uspelo udeležiti srečanja... pa drugič. Lep pozdrav!

Sem našel en zanimiv članek na to temo: http://www.aktualno.biz/2010/11/eticno-poslovanje-ima-trzno-vrednost.html in tole http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga Vojna kot prevara Vojna je mir. George Orwell Sedemsto intelektualcev se klanja naftnemu tankerju. Bertolt Brecht Združeni narodi so prvo desetletje našega novega tisočletja razglasili za desetletje kulture miru. V teh desetih letih, ki se zdaj tako bliskovito iztekajo, naj bi svet enkrat za vselej obračunal z neznosno kulturo vojn, ki so človeštvu v minulih desetletjih in stoletjih prinesle toliko zla, sovraštva in smrti. Nameni so bili žlahtni, toda interesi velikih so jih znova (pre)hitro zatrli. Mir spet ni dobil priložnosti. Še več. Desetletje, ki odhaja, je bilo celo eno najbolj krvavih doslej. Ameriški general William Webster je letos pomladi denimo prostodušno priznal, da takšne koncentracije čet in orožja, kolikor se ga že skoraj celo desetletje vali po Afganistanu in Iraku, svet še ni videl vse od druge svetovne vojne sem. Politika pa kljub temu kar naprej, iz dneva v dan, kot pokvarjena plošča, laže o miru, ki da ga prinaša ljudem. Kje to počne? V katerem svetu? V katerem času? Vojni v Afganistanu in Iraku, ki jima ni videti konca, nista edini vojni tega desetletja miru. Zdi se, da je bil enajsti september izjemna priložnost »za ščuvanje psa, ki je v vsakem od nas«, je v svojih nesmrtnih Pismih proti vojni zapisal Tiziano Terzani. Ameriška vojna proti terorju je namreč v resnici na široko odprla Pandorino skrinjico zla. Ena vojna je rojevala drugo. Rusija je zravnala z zemljo Čečenijo in grobo kaznovala neposlušno Gruzijo. Izrael je lani v »22 dneh smrti in uničenja«, kot so napad označili v Amnesty International, grozljivo kaznoval Gazo. Kitajska je vojno proti terorju izkoristila za obračun z muslimanskimi Ujguri iz Xinjianga. Ameriška vojska z nesmiselnimi manevri na Korejskem polotoku znova ščuva brate proti bratom … Kultura miru nima domovinske pravice v tem podivjanem svetu, ki bo z vojnami enkrat uničil samega sebe. Po padcu berlinskega zidu je sicer kazalo, da bo mir vendarle dobil priložnost. Nad Evropo in svetom je zavel nov veter. Narodi onkraj železne zavese so končno spet svobodno zadihali. Konec hladne vojne je odpravil dotedanjo polarizacijo. »Upali smo, da bo to začetek novega sodelovanja in razvoja v prid vseh. Vendar smo se že (spet) grdo zmotili!« mi je v pogovoru pred dvema letoma v Gdansku potožil Adolfo Pérez Esquivel, nobelovec za mir iz Argentine. Začeli so rasti novi zidovi: med Palestino in Izraelom, med ZDA in Mehiko, znotraj razdeljenega Bagdada. In hkrati z njimi tudi zidovi nestrpnosti in absolutne moči, ko velesile, med njimi kajpak predvsem Združene države, ignorirajo mednarodno pravo in človekove pravice. Te zidove je najtežje podirati. »Washington je s svojimi preventivnimi vojnami postal največja nevarnost za svetovni mir. Ko je George Bush dobil še drugi mandat, sem se spomnil na besede mojega slavnega rojaka Jorgeja Luisa Borgesa, ki je nekoč vzkliknil: 'Ni jih združila ljubezen, ampak strah!' Američani so ponovno volili zanj predvsem iz strahu. Iz strahu so se odpovedali svobodi. Pravzaprav so bežali pred njo, bi danes znova dejal Erich Fromm,« je tedaj razmišljal Esquivel. In tudi Obamova politika ga ni prepričala, da bi spremenil mnenje. Toda ali se je hladna vojna s padcem berlinskega zidu v resnici končala? Chalmers Johnson, profesor z univerze v Berkeleyju, denimo trdi, da samomorilski napadalci leta 2001 niso napadli Amerike. Napadli so njeno zunanjo politiko. Združene države so namreč kljub končani hladni vojni in sesutju Sovjetske zveze v celoti ohranile svojo imperialno mrežo s približno 800 vojaškimi oporišči po vsem svetu. In neokonservativci so že tam v devetdesetih letih začeli snovati tako imenovani »Projekt za novo ameriško stoletje« (podprl ga je tudi sloviti Francis *censored*uyama, avtor Konca zgodovine), ki je med drugim govoril tudi o naskoku na z nafto bogati Irak. Do 11. septembra je bilo takrat še zelo daleč … Zgodba o orožju za množično uničevanje, ki naj bi ga skrival Sadam Husein, nekoč zvesti zaveznik Pentagona in mož, ki mu je na oblast pomagala Cia, je bila za Washington zato le spreten izgovor za pohod na Bagdad, ki so ga v Pentagonu snovali že od srede devetdesetih let. »Toda kongresu te ideje niso mogli prodati brez 'vojne proti terorju'. Zato so si izmislili zgodbo z orožjem za množično uničevanje. Lagali so svetu in svojim volivcem,« mi je v Parizu pripovedoval Gilles Kepel, profesor na tamkajšnjem inštitutu za politične študije in eden najboljših poznavalcev islama v svetu. Vojne nikoli ne izbruhnejo čez noč. Vse imajo svoje skrivno ozadje. To nadvse zgovorno dokazuje zgodba znamenitega ameriškega generala Smedleyja Butlerja (1881–1940), ki ga je Douglas MacArthur opisal kot »enega zares velikih generalov ameriške zgodovine«. Po končani karieri, ko je začel premišljati o svojem življenju, je priznal, da dokler je bil aktiven, nikoli ni smel razmišljati po svoje. »Moje duševne sposobnosti so ostale navidezno mrtve, medtem ko sem ubogal ukaze višjih. To je značilno za vse v vojaški službi!« ga v svojem znamenitem Spopadu fundamentalizmov citira Tariq Ali. Ko je odšel v pokoj, je začel pisati. Njegova prva knjiga ima naslov Vojna kot prevara. Njena teza je preprosta. Ni bil več naklonjen napadalnim vojnam. Branil bi svojo domovino, nikoli pa ne bi več postal 'vsiljevalec kapitalizma'. In demokracije, ki jo prinašajo bajoneti. »Vojna je namreč prevara. Prevaro je najlažje opisati kot nekaj, kar ni tisto, kar se zdi večini ljudi. Samo majhna skupina poznavalcev ve, za kaj gre. Vodi jo peščica na račun množic!« je brez dlake na jeziku zapisal general Butler, ki je bil triintrideset let in štiri mesece pripadnik marincev, kjer je služil na vseh častniških stopnjah, od poročnika do generala. »In v tem obdobju sem bil največkrat mišičnjak višjega razreda za veliki biznis, za Wall Street in bankirje. Skratka, bil sem izsiljevalec. Kapitalistični gangster. Takrat sem sumil, da sem samo del prevare. Zdaj sem o tem prepričan!« General Butler je leta 1903 Honduras pomagal narediti primernega za ameriške sadjarske družbe. Leta 1914 je poskrbel, da je Mehika postala varna za ameriške naftne interese. Iz Haitija in Kube je pomagal narediti spodoben kraj za to, da so fantje iz National City Bank tam pobirali dohodek. Pomagal je pri posiljevanju vsaj šestih srednjeameriških držav v korist Wall Streeta. Seznam izsiljevanj je dolg. Na njem je tudi Kitajska, kjer je poskrbel, da je šel Standard Oil nemoteno dalje. »V teh letih sem bil zares odličen prevarant! Če se ozrem nazaj, se mi zdi, da bi bil prav dober svetovalec Alu Caponeju!« v svoji knjigi zapiše general Butler. Marsikdo bo dejal, da se je to zgodilo že davno in da je danes vse drugače. Pa je res? Generalu Butlerju bi zagotovo zelo ugajala kolumna Thomasa Friedmana, ki je s svoje prižnice v New York Timesu marca 1999 oznanil: »Če Amerika hoče, da bo globalizacija delovala, se ne sme bati ukrepati kot vsemogočna velesila, kar tudi je. Skrita roka trga ne bo nikoli delovala brez skrite pesti. McDonald's ne more uspevati brez McDonnell-Douglasa, konstruktorja vojaških letal F-15. Skrita pest, ki skrbi, da je svet varen za tehnologijo silicijeve doline, se imenuje armada ZDA, njeno letalstvo, mornarica in marinci …« Duh generala Butlerja je v ameriški zunanji politiki torej še vedno sila živ. Washington je v Irak krenil zaradi nafte. Alan Greenspan, nekdanji prvi finančnik ZDA, je po upokojitvi to priznal brez ovinkov. Zelo podobna je tudi afganistanska zgodba. Leta 1997 sta ZDA denimo obiskali kar dve visoki delegaciji talibov, ki so takrat že prevzeli oblast v Kabulu. Sprejeli so jih tudi v State Departmentu. Ameriško naftno podjetje Unocal, ki je za svetovalca najelo slovitega Henryja Kissingerja, je tedaj resno razmišljalo o gradnji naftovoda iz Srednje Azije prek Afganistana na jug Azije. Toda načrti, za katerimi so se skrivali zelo jasni interesi, se niso izšli. Sledila je kazen – vojna, ki v tem nesrečnem desetletju miru traja še danes. * * * Vojne se začenjajo v človeškem umu in človeški um je tisti, kjer je treba zgraditi obrambo miru, govori preambula Unescove temeljne listine. Tako razmišlja tudi Tiziano Terzani, ko pravi: »Še bolj kot zunaj so vzroki vojne znotraj nas samih. V strasteh, kot so želje, strah, negotovost, pohlep, ponos, nečimrnost. Počasi se jih je treba rešiti. Spremeniti moramo obnašanje. Začnimo se odločati o pomembnih stvareh za nas in za druge na podlagi več morale in manj interesov. Naredimo tisto, kar je prav, namesto tega, kar se splača … Čas je, da stopimo na plan, čas je, da se zavežemo vrednotam, v katere verjamemo. Civilizacija se z moralno odločenostjo okrepi veliko bolj kot z novim orožjem ... Svet se je spremenil. Spremeniti se moramo tudi mi. Predvsem se ne bi smeli sprenevedati, da je vse tako, kot je bilo prej, in da lahko še naprej strahopetno živimo svoje normalno življenje. Ob tem, kar se dogaja, naše življenje ne more, ne sme ostati normalno. Te normalnosti bi se morali sramovati …« Prav to je imel v mislih Albert Einstein, ko je leta 1955, malo pred smrtjo, iz svojega doma v ameriškem Princetonu človeštvu naslovil svoj zadnji apel za njegovo preživetje: »Zapomnite si, da ste ljudje, in pozabite na vse ostalo …!« Šele v tem primeru bo mir zares dobil priložnost. ¾ Branko Soban

http://blog.artofliving.si/2010/11/28/etika-v-poslovnem-svetu-zdaj-je-cas-za-spremembe/ spremembe se počasi dogajajo po vsem svetu

A je kdo gledal danešnja trenja, gospa in gospodje so celo oddajo, ki je sicer tekla o tem ali obstaja 3 generacija, ki lahko potegne Slovenijo iz trenutne situacije, govorili prav o teh idejah, ki jih mi tukaj gor razvijamo. Torej, če se nekak v tej smeri razmišlja tudi na nivoju nekaterih slovenskih intelektualcev, potem se mi zdi, da smo na pravi poti. Ravno to, kar je bila sklepna ugotovitev omizja, da na vidiku ni rešitve oz predloga, kako v prakso spraviti ideje o tem, da vsak sam zase postane boljši človek, prijatelj, uslužbenec in tako prispeva tudi k boljši skupnosti in državi, začenjši pri uradniku na šalterju pa do sodnika in delavca v tovarni, pa do tega da bi morali nujno vzpostavit drugačne vrednote in usmeritev v pozitivni razvoj, ne v zgodovino. Praktične rešitve pomoji oceni precej uspešno ponujamo z predlogi, ki smo jih tu gor že razvili in jih sedaj nadgradujemo. Glede na to da so vsi večalimanj poudarjali spletne forume in internet, bi ker forum že imamo mogl narest naslednji korak in na facebooku odpret svojo skupino ;)

dajam še en zanimiv link http://sophialeadership.com/2011/02/how-to-change-the-world-ten-not-so-easy-steps/

Dokler bodo vojne, bo trgovina z orožjem ! Dokler bo trgovina z orožjem - bodo vojne ...

ena luštkana 1.000.000 CHILDREN TOGETHER TO SING !!!!!!!!! Que coisa linda, são as sementes da nova raça !!! 1.000 .000 - en miljon otrok poje - spremenimo svet iz teme v luc - na Tajskem http://www.youtube.com/watch?v=l4h-R9xDJDk

Sem našel ene zapiske od zadnjega sestanka. Gvororili smo v smeri da mora vsak pri sebi anrediti osebno sprememno in določiti osebno vizijo, da bomo uredili potem skupno spremembo in skupno vizijo.

Zadnjič sva se z lenči skupi peljala in sva razpravljala na to temo. Ona je predlagala eno čist konkretno spremembo na osebnem nivoju in sicer karkoli delaš delej z resnično željo, da bo to človeku pomagalo po najboljših močeh. Ona dela v eni od znanih Ljubljanjskih ezoteričnih knjigarn in njeno vodilo, za katerega si ves čas prizadeva je, da bi vsak resnično našel v knjigi to kar potrebuje, kar mu bo pomagalo, po kar je prišel. Na nek način kot razumem je to nekakšen blagoslov oz dobra želja ob vsakem srečanju z stranko. A ni lepo. A ne bi blo lepo, da bi vsak, ki karkoli dela imel enako vodilo. Vsi lahko naredimo spremembo, tudi v svetu. Predvsem v svojem svetu in jo apliciramo v svojo okolico in s tem spremenimo oz polepšamo svet drugih.

Ideje za spremembo sveta morajo biti konkretne, kot npr. tale, ki je ena izmed realnih idej, ki sem jih uspela zaslediti v zadnjem času. Začnejo se pri županu... Marinaleda - alternativa, ki deluje V MAJHNEM MESTU NA JUGU ŠPANIJE SO UVEDLI DRUŽBENO LASTNINO, KONČALI BREZPOSELNOST IN SE ODLOČILI URESNIČITI UTOPIJO BORIS VASEV V Marinaledi je vsakdo upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom FOTO: WWW.MARINALEDA.COM GALERIJA Že res, da parlamentarna demokracija, kot jo poznamo v Sloveniji, vlada v praktično vseh kotičkih Evrope, vseeno pa obstaja kraj v Evropski uniji, kjer se družbeno in politično življenje odvija po drugačnih principih. Mesto Marinaleda v Andaluziji na jugu Španije je primer, ki kaže, da je mogoče družbo urediti tudi na način, ki je večini Evropejcev že tuj ali pa ima celo negativen prizvok. V Marinaledi so namreč uvedli družbeno lastnino, prebivalci so zaposleni večinoma v zadrugah, delajo na polju in v tovarni, enakost je potrjena tudi pri plačah, politično odločanje pa je neposredno. Primer Marinalede, sicer kraja z malo manj kot tri tisoč prebivalci, je zaradi tega in svoje zgodovine posebnost Španije. Prelomnica so bile prve demokratične volitve po padcu Francovega režima, na katerih je v kraju prepričljivo zmagal Kolektiv delavske enotnosti (Colectivo de Unidad de los Trabajadores). Demokracijo so vzeli zares in na samem začetku politično odločanje prenesli na same prebivalce, ki se o vsem dogovarjajo na rednih skupščinah v vsaki soseski in na generalni skupščini, kjer se zberejo vsi prebivalci kraja. »Politična demokracija brez ekonomske enakopravnosti je skoraj vedno lažna«, meni župan Juan Manuel Sánchez Gordillo, zato je bil največji izziv za novo oblast končati perečo revščino, ki je bila sicer tradicionalno značilna za jug Španije. Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila namreč brezposelnost v Marinaledi več kot sedemdeset odstotna, to pa so lahko spremenili samo s pridobitvijo obdelovalne zemlje. Ker v Andaluziji dva odstotka posestnikov poseduje petdeset odstotkov zemlje, so se odločili za zasedbo dela posesti »El Humoso« v lasti veleposestnika vojvode del Infantada. Po več kot desetletju boja, ki je vključeval tako zasedbe kot ulične proteste in gladovne stavke ter posledično tudi številne aretacije, jim je andaluzijska avtonomna oblast dodelila 1,200 od veleposestnikovih sedemnajst tisoč hektarjev zemlje, ki jih je novo vodstvo Marinalede takoj podružbilo. Še na začetku devetdesetih let se je na zemlji delalo le dva meseca na leto in sicer pri obiranju oliv, sedaj pa imajo praktično polno zaposlenost, s čimer se priljubljeni župan še posebej rad pohvali. Poleg oliv so začeli pridelovati še vino, artičoke, paprike in bob, vse pa predelujejo v tovarni, ki je prav tako v družbeni lasti. Samoupravljanje so uveljavili v vseh pogledih, saj se delavci sami odločijo kaj bodo pridelovali, pa tudi kolikšna bo plača, ki je enaka tako za delavce na polju kot tiste v tovarni. Izjeme niso niti zaposleni v pisarnah in vodstvu. Plača je določena na 47 evrov neto na delovni dan, ki traja v tovarni osem ur, na polju pa šest ur in pol, kar je sedem evrov več kot je določeno v dogovoru o plačah zaposlenih v kmetijstvu za Andaluzijo, sprejetem v Sevilli. Druga specifika Marinalede je reševanje stanovanjske problematike, ki je drugod po Španiji velik problem. »Mi mislimo, da mora biti streha nad glavo pravica in ne le posel za peščico ljudi. Z osnovno človekovo pravico se ne sme špekulirati ali na račun nje obogateti«, odločno zatrdi župan Sánchez Gordillo. Tako so se odločili za radikalen pristop. Kdorkoli, ki živi najmanj dve leti v Marinaledi in ima še nerešen stanovanjski problem, je upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom. Ključno je bilo seveda znižanje stroškov gradnje, kar jim je uspelo s podružbljenjem zemlje, namenjene gradnji. Občina nezazidljivo zemljo bodisi kupi, bodisi razlasti lastnike, ki je ne želijo prodati, spremeni njeno namembnost in jo upravičencem brezplačno ponudi. Razlaščanje poznamo tudi pri nas, vendar se ga uporablja za dosego drugačnih ciljev, kot je recimo gradnja avtoceste. Ta pa je v prvi vrsti namenjena čim hitrejšemu pretoku izdelkov in tako služi predvsem gospodarskemu sektorju. Kot za spletno Mladino pojasni župan Sánchez Gordillo, so se v občini odločili za sistem »samoizgradnje«. To pomeni, da ponudi občina upravičencem poleg parcele brezplačno tudi ves material potreben za gradnjo, ki ga priskrbi andaluzijska avtonomna oblast in občinskega arhitekta. Upravičenec mora nato hišo zgraditi sam, pri čemer mu seveda lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji, lahko pa tudi najame delavce, da jo zgradijo namesto njega, če sam tega recimo ni zmožen. Ker stroški dela in zemlje niso vključeni v stroške hiše, se računa samo material, ki ga morajo upravičenci nato obročno odplačevati. Tudi ta obrok se določi na generalni skupščini, znaša pa petnajst evrov na mesec. Po koncu odplačevanja, ki traja lahko tudi sedemdeset ali več let, je hiša dokončno v lasti uporabnika. In čeprav se hiše lahko dedujejo, se jih ne sme prodati, s čimer so želeli onemogočiti vsakršne špekulacije. Na ta način so zgradili že tristo petdeset stanovanjskih enot. Temelj političnega delovanja občine so že omenjene skupščine oziroma zbori občanov, tako na ravni posameznih sosesk oziroma ulic kot na občinski ravni. Sklicujejo se po potrebi. Na ravni sosesk večinoma dvakrat ali trikrat na mesec, na občinski malo bolj poredko. Na teh zborih se odloča o višini davkov, o razporejanju sredstev iz proračuna in podobno, vse sprejete odločitve pa je občinsko vodstvo dolžno formalizirati. Na zahtevo po zamenjavi kateregakoli od članov občinskega vodstva, tudi župana, ni treba čakati do naslednjih volitev, pač pa se lahko o tem odloča na vsaki generalni skupščini. Zanimivo je tudi, da nihče na občini, niti župan, za svoje delo ne prejema plačila, temveč vsi živijo od svojega dela zunaj vodenja občine. Župan Sánchez Gordillo, ki je na tem položaju že od leta 1979, je prepričan, da bi lahko takšen sistem odločanja prenesli tudi v večje občine. Kot primer navaja brazilsko milijonsko mesto Porto Alegre, kjer prav tako poznajo takšne skupščine občanov. »Danes ni več tehničnih ovir za to, da bi predeli mesta odločali o določenih zadevah«, je optimističen Sánchez Gordillo. Marinaleda, mesto, ki ne pozna stanovanjske problematike in brezposelnosti, kjer stane vrtec dvanajst evrov na mesec, kjer so celo zaprli policijsko postajo in ima v mestnem grbu zapisano »Marinaleda - utopija na poti k miru«, je zaradi tega in neposredne participacije unikum znotraj španske države. Družbeni sistem so tako radikalizirali, da je še opozicija leva. Dva od enajstih mestnih svetnikov ima namreč Zapaterova socialdemokratska stranka. Je sistem Marinalede komunizem, komunitarizem, socializem, humanitarizem? Župan se z nazivi ne obremenjuje. Bistvena se mu zdi neposredna participacija vseh prebivalcev in antikapitalistična miselnost. Na vprašanje, kako gleda na nekdanje vzhodne komunistične sisteme, župan odvrne, da so propadli zaradi zbirokratiziranosti in zmilitariziranosti, s čimer so se oddaljili od volje ljudi. Tega pa v Marinaledi ne želijo dopustiti.

Sem dobil danes glede na lenino delovanje, eno full luštkano idejo. Zelo fino bi blo to kar dela lenči povezat s tem kar dela Emoto z vodo in narest neki, kar bi to delalo avtomatično, hkrati pa bi nam dvignilo zavedanje o pomenu le tega. Že enkrat prej sem omenil projekt nekekga ameriškega duhovnika, ki je dobil idejo, da bi vsi mislili samo pozitivno zato si je nadal zapestico in vsakokrat ko je pomislil negativno si jo je dal na drugo roko. In da je rabil tri tedne, da je uspel to mišlenje preokrenit. No tuki pa bi lahko naredil neki podobnega v smislu da si na zapestnico damo besede ljubezen, hvaležnost, ... In ta zapestinca bio dala take pozitivne vibracije naši roki, in vsemu In da nas spomnijo na to da dajemo dobre stvari iz rok in da vse kar se dotaknemo na nek način blagoslovimo z pozitivno vibracijo. Seveda, je isto brez zapestnice, če bi se stalno zavedali tega, ampak pomoje bi nam vsaj na začetku lahko zelo pomagala, da bi bli zavestni tega.

..marsikaj bi se dalo narediti, če bi bili za... recimo: namesto uličnih pano-reklam sira, mobitelov itd. bi lahko napisali "Ljubezen-sveta vladar" ali "Vsak dan delam dobro" ... in ustrezna slikovna ponazoritev, nekaj lepega, dobrega (ne mislim na manekenke v kopalkah ;) ) Lahko bi televizijske reklame med prvimi predvajali reklame o moči prijaznega objema o tem kako lepo je odpuščati in še in še in še ... Tako bi ljudje večkrat spomnili o tem, da so - Ljudje. Tudi časopisi bi lahko na naslovne strani dajali nekaj pozitivnega, kaj človeka opomni, da je del narave... Kmetje pa rabijo dobo izobraževanje, da bi razumeli, da to, kar delajo ne bo šlo mimo njih ampak vsi bodo trpeli zaradi kemije s katero si povečujejo rast pridelkov in živali. kar se tiče vode, če ni drugo vsaj tedaj, ko se spomnimo, preden naredimo požirek bilo katere tekočine povemo: Hvala ti in Ljubim te (pri tem, so zelo pomembni občutki, da so ustrezni besedam. ) dan

Super predlogi, hvala Nenad.

Zdravo Za to, da spremenimo svet bo potrebno ustaviti delovanje teme in slabih procesov. Dovoliti in zahtevati pa le delovanje svetlobe in ljubezni. Zato bi bila najboljša pot globalna meditacija s katero bi se vsi miselno in duhovno naravnali na to stanje. Ne glede na vse karkoli delamo(te), je to bottom line vsega in vedno pridemo na to.

;) Svetloba tola pa me mal spominja na une dobre stare pravlice, ko je hudobna vila zamrznila pozitivce, sam da tle obrnemo vloge. Edin kar me skrbi, je to da so pozitivci vedno nekak našli pot da so premagal hudobno vilo, oz se je večinoma sama, ko je spoznala kaj je naredila. Sam tle se itak dobro ne more premagat, ko ugotovi kaj dobrega je naredilo, tko da mogoče zna celo delat. Sem za, a maš kakšen konkreten postopek ;)))))

Sem v tem tednu spet dobil nekaj idej glede spremeb, ki mislim, da so potrebne. In sicer se je nekako sedaj zgodila konvergenca vsega dosedanjega delovanja, razprav in zbiranja inforamcij in se mi počasi sestavlja sestavljanka o tem vprašanju. Prejšnji teden sem nekako zaznal, da ne živim več v tem obstoječem sistemu, ampak sem dejansko v nekem novem okolju, čeprav samo okvirno čutim kaj bi to lahko bilo. Če prenesem na nivo metafore, recimo da si z eno osebo v paru, en da ti postane jasno, da z to osebo nimaš več nič skupnega in dejansko ozavestiš da v realnosti nista več par. In tako nekako se je zgodilo meni. Najbolj zanimivo pri vsem te pa je, da se je odprlo neko polje povsem novih možnosti. Kot sem rekel, samo okvirno čutim kaj bi lahko bilo, vem pa da je nekaj v smeri da je na vseh nas da ustvarimo nov sistem. Po nekaj dneh razmišljanja, se mi zdi da smo prvič v zgodovini na točki, ko lahko ves svet ustvari nov sistem v katerem bomo živeli. Predstavljajte si da začnemo graditi nov sistem popolnoma iz ničle, da se vsi ljudje odločimo da bomo živlei drugače, da začnemo z zbiranjem predlogov, kaj je to drugače in da potem to sestavimo v smiselno celoto, ki ji rečemo sistem. Nekaj podobnega kot to počnejo pri linuxu. Prijateljici, ki je na moje razmišljanje napisala, zakaja z 0, sem odgovoril, da če primerjamo sedanja sistema z operacijskim sistemoma windovs in linux, je nekako tako da če se ugotovi da nam windovsi ne delajo najbolje,(zaradi tega ker se je nekaj pokvarilo oz smo pokvarili, oz je vpadel kakšen škodljiv program) da imamo tri možnosti in sicer, da jih resetiramo, da jih popravimo, tretja pa da jih naložimo z nova. Ampak dejstvo je da je to še vedno isti sistem. Lahko pa naločimo drug sistem. Seveda bomo verjetno uporabili miljone podobnih funkcij, kot v prvem sistemu, a vendarle je lahko samo okolje bistveno boljše in že samo to nam, daje obvezo da moramo poizkusiti. In še to razlikovati moramo med infrastrukturo, recimo avtocesto, trgovine,... enako je v računalniku. Operacijski sistem je neodvisen od arhitekture in kar je najlepše pri tem je da, lahko sistema obstajata vzporedno in da lahko delamo na enem od njiju ne, da bi se med sabo sploh dotikala. Slikca se je sestavila tudi v zvezi z preteklimi opisi in idejami, ki smo jih tu gor in na sestankih skupaj razvijali in sicer, bi morali za resnično spremembo sveta narediti tudi spremembe na nivoju posameznika, kot smo že na začetku postov napisali, če se vsak spremni samo za malo imamo v eni sekundi 6 miljard sprememb, predvsem kopt sedaj razumem, razne zapise, bi bilo dobro delati na zaključevanju tega kar smo se že odločili in nismo naredili, recimo diplomske, prenehanje kajenja... In pa fino bi bilo, da bi to dvoje potekalo v sinhronizmu z izboljšavami sveta tako na lokalnem, nacionalnem, kot globalnem nivoju

Iz sitka k zdej gledam: Zanimiva vrsta ste: Ustvarjate čudovite sanje in najhujše more. Zdej je priložnost, da ustvarimo najčudovitejše sanje. Ustvarimo jih!

Nadaljujem zgoraj napisano, sem zadnjič bral tudi prerokbe iz indijskih palmovih listo in podorbno kot majevske ... opisujejo iste dogodke, se pravi precej buren prehod in nato zlato dobo. Sem mi zdej nekako dozdeva, kot sem napisal da globoko verjamem, da bomo imeli in imamo ogromno podpore od zgoraj in glede na zapise tudi ogromno dobrih stvari v prehodu planeta skozi nekakšna energetska vrata, ampak še vedno ostaja tudi dejstvo, da bomo morali tudi sami narest korak k tej dobi. In mislim, da je prehod v drug sistem eden izmed bistvenih korakov v tej smeri. Ko sem danes zjutraj razmišljal o njem sem dojel, da je treba ta sistem uskladit tudi z znanjem o polju enosti, kvantni fiziki, fraktalih ... in tokrat prvič v zgodovini dokaj dobro razumemo te procese in mislim, da imamo tudi prvič priložnost, da naredimo res dober in usklajen sistem.

Evo dve iskrici. Ena je parlamentarna, ker sem gledal čist slučajno del prenosa seje, sicer ne vem če bomo v novem sistemu rabil parlament, ampak če ga bomo bo verjetno nujno da je delo tam čist durgačno in sicer pomoje bi mogl nujno delat po sistemu open space in to vsi za isti cilj. Četud so mnenja različna. Drugo pa je da sem ugotovil, da je ostalo toliko zamer in enih neizrečenih stvari, toliko napak, toliko če hočete grdih stvari in sovraštva iz preteklosti in tudi sedanjosti, da je nujno, če hočemo narest korak naprej, da si oprostimo. Da si oprostimo na globalnem nivoju in da štartamo po tem datumu res v neko novo obdobje. Brez oprosti z obeh strani, marsikdo ne bo zmogel. Tako da to je nujno, pa še taka lepa kampanja se mi zdi, predstavljajte si da bi cel svet rekel oprosti. Res lepo.

A, Imaš popolnoma prav, ampak to ni enostavno. Lep pozdrav!

Še en del sestavljanke, ki sem jo dojel ob tem ko sem se vozil iz morja in razmišljal o tem projektu Se plejemo z Andrejko proti domu in ona ponavadi vidi vse številke na uri v smislu 10:10, 21:21... rekdo vidi 11:11, jaz pa večinoma sam 11:11, ostalo full redko. Sej tko nič posebnega, ker velik ljudi to vidi in ne dajeva nobene večje pozornosti temu, sam res je zanimiva stvar, da čisto slučajno in to v zelo velikem % uzremo ravno te številke. Evo včeri pa andrejka, ko smo se ustavili reče 11:11 (oz 23:23) in pol se sam pri sebi vprašam zakaj jaz nisem vidu to? In pol se peljemo naprej pa vidim 00:00 in študiram kaj je zdej to in pol vodniki rečejo, če 11:11 pomenijo odprta vrata pol 00:00 pomeni nov začetek. Uh, flesh, na to nikol nisem pomislil, jasno je da če se odprejo vrata, da pol neki sledi, sam nisem pomislil, da nov začetek. To pa je točno to kar smo že na začetku teh postov napisal, da je treba začet z nule.

Glede podjetij, se mi zdi tole ena zanimiva ideja http://www.mladina.si/tednik/201116/mikel_lezamiz__direktor_izobrazevanja_v_mondragonu__najvecji_kooperativi_na_svetu_v_lasti_zaposlenih

Vsem skupaj zelo priporočam branje"Esenska poslanica miru" Najdete jo prav tukaj na pozitivkah! Vsak mora pri sebi počistit,sebe spremenit,se marsi čemu"ODREČT",če hočemo spremenit svet! Zelo malo je govora o HRANI ki je zelo pomemben člen velike spremembe! Kaka civilizacija te smo če na DAN pobijemo na milijone živali na tej zemlji,samo za to da smo"SITI"? Siti bolezni,straha in smrada! Pa mi smo navadne "ZVERI"! Samo žalostno je da je veliko zasvojencev z mesom,in če jim hočeš vstran vzet meso pa hočejo tebe ubit! Me zanima koliko ljudi bi jedlo meso če bi si sami morali "KLAT"uboge živali! Zelo žalostno je to da mislimo da jih rabimo za hrano! Ko se bodo ljudje pripravljeni odrečt takoimenovanih SATANSKIH dobrot in vsega ostalega nepotrebnega idiotizma,ko bodo začeli mislit s SRCEM takrat lahko vsi skupaj naredimo raj za nas za vsa živa bitja in našo mati zemljo! Do takrat pa nam res ostane samo upanje da bodo ljudje začeli mislit s svojo glavo in se odločat za samo POZITIVNE spremembe! Mir z vami!

Ja to glede ostalih prebivalcev, vrst in sopotnih duš na planetu, bi blo nujno začet drugače razmišljjat in delovat. Nenazadnje smo jim zasegli tudi ves življenski prostor.

En zanimiv predlog od Vasota, ki je prišel po meilu Žal še vedno ista sistemska napaka… Želimo rešiti problem z enako miselnostjo, ki smo jo imeli, ko se je problem ustvarjal. (saj vem, da je najlaže razmiljati na način, ki je rutina, znan, razumljen, preštudiran in funkcionira ... vendar… ne vodi v novo, ampak zadržuje staro, ki pa je …) Ni potrebno argumentov, da je trenutni system v enosmerni ulici, ki je še slepa po vrhu. Ni potrebno argumentov, da rabi ta sistem korenito prenovo ~ in ravno to mislim, da je bistvo projekta ENARGIJSKA NEODVISNOST. (ker je vse energija, mi je ta naslov kar pravi ... če se malo matematično poigram ... VSE-NEODVISNI BOMO! J super!) Ni potrebno argumentov zakaj je sistem tak, kot je. Da se nas, navadne smrtnike, rasturi do amena, zmede do kraja, zastrupi do konca ... in fizično in psihično in duhovno! Če se strinjate s temi trditvami in ne rabite argumentov za trditve zgoraj, potem sicer lahko imamo okroglo mizo o soc. podjet., vendar … če bomo o njem razmišljali v kontekstu zdajšnjega “mind main-streama”, smo zmrznili še preden bo zima prišla! Po moje je prihajajoči čas, čas sprememb razumevanja stvari, sprememb razumevanja relacij, čas korenitih sprememb razumevanja in živetja relacij... ČAS DVIGA ZAVESTI ! ČE BOMO STARO RAZUMEVANJE RELACIJ PRENESLI OD TOD NA DRUGO STRAN, NISMO NAREDILI NIČ! … kot če bi ta ekonomski sistem neomejene rasti želeli uporabljati tudi v bodoče. Temu pravim SAMOMOR IZ ZASEDE! Predlagam, da naredimo okroglo mizo o EKONOMIJI NULTE RASTI. Marko … javi se J (sem ga kar določil J) P.S. ... valja “razmislit” o „osmišljanju“ novog a ne „domišljanju“ starog ... a to bi valjalo radit malo i sa srcem, ne samo glavom Vaso

Vav, dobra ideja. Evo v teh postih se je nabralo že vsaj neki 10 dobrih predlogov in mogoče bi blo dobr zbrat vse teh neki 100 idej kaj in narest en eko fest na to temo. Pol pa to oblikovat v nek dokument in poslat v javnost, da ne bodo skoz govril, da ni nobenih drugih predlogov, da smo mladi apatični, da ne vidimo prspektive, da nimamo idej, da ... No pa bi jim pokazal modelom, da mamo ideje, da smo zelo aktivni in razmišljujoči, da še kako vemo kaj ni ok in ne samo to zelo resno in odločno tudi delamo na tem, da se to spremeni!

Kar nekaj časa, nisem pisal o tej stvari, čeprav se razume, da so se stvari intenzivno dogajale. Na dopustu sem prebral knjigo srkajoči um in ugotovil, da imam podobne ideale o razvoju potencialov posameznikov in upanju, da bomo skozi to pomagali izboljšati svet, kot Montisoriejva samo, da mene zanimajo bolj študentje in odrasla populacija. Zadnje dni se največ ukvarjam z vprašanjema: . zakaj je tako težko narest korak od tega, da se nam zdi da bi moralo biti nekaj drugače, pa do tega da se tega kako drugače bo lotimo, se pravi zakaj imamo toliko problemov s tem, da prevzamemo odgovornost. Jebenti američani zdej berem Meta sicret nimajo najmanjših težav, rečt izraze, kot naprimer jaz sem metafizik oz še kaj bolj abstraktnega in ob tem požet še odobravanje svetovne javnosti. Oz opazil sem nekaj zelo zanimivega in sicer da oni en drugega hvalijo in da se navidez največji konkurenti izmenjujejo ideje in družijo na skupnih srečanjih, no pri ans se razume, na žalost se čisto premalo pohvalimo, o tem da bi še družili na kakšni večerji pa verjetno sploh nihče niti pomislil ni ;) . in drugo vprašanje je ali imamo sploh realno opcijo, da tega o čemer se tu gor pogovarjamo ne izvedemo? Ker dejstvo je, da sta v igri dva zelo zelo realna scenarija zaradi katerih bomo morali spremeniti paradigmo. In sicer prvi, da se poglobi globalna kriza in bo še večji pritisk na še to gospodarstvo, ki je ostalo in lahko se zgodi, da se sesede tudi finančni sistem in potem se razume, verjetno tudi politični. In drugi globalne(pa pustimo kje je vzrok, mi, sonce ali pulzer iz galaksije, če hočete dodajte temu še kakšen planet,...) nas bodo prej ali slej pripeljale, v to da bomo morali zelo razmisliti o naših vedenskih vzorcih in družbenih usmeritvah. In zato vse bolj verjamem, da kakšne alternative razen resnega pristopa k temu, da postavimo nov sistem ni. Vprašanje je samo to kako se tega lotit.

Potrebne so ideje ampak potrebujejo znanje ker idej je danes več kot kdajkoli , je več ljudi na zemlji.V Sloveniji pa je ravno znanje premalo cenjeno in ideja je tudi kako znanje postaviti na veljavno mesto

Na meilih poteka, ena zanimiva debata pa jo objavljam tukajle ;) Iz dneva v dan drvimo iz ene neproduktivne debate v naslednjo.. vsak ima svoj prav in ga v teh debatah skuša kar najbolje predstavit, nekateri celo vsilit. Kdaj se bomo nehali delit in dojeli, da si vsi želimo enak ali pa pa vsaj podoben končni rezultat? Kdaj bomo namesto besedičenja končno začeli delovat? In tukaj mislim na konkretne zadeve, konkretne rešitve, ki nam vsem lahko olajšajo življenje, tako sli drugače. Koliko časa bo še preteklo preden bomo končno razumeli, da smo na tem planetu skupaj in ne vsak proti vsakemu? Kdaj se bomo nehali obtoževat in kazat s prstom drug na drugega? Kdaj se bomo nehali izogibati odgovornosti in nehali iskat 1001 izgovor zakaj nam to ne bi koristilo? Mislim, da je nastopil skrajni čas, da začnemo prevzemat odgovornost za lastna dejanja, najprej vsak pri sebi in nato kot človeštvo. Imamo se za najbolj inteligentna bitja na svetu, pa smo res? Krčimo gozdove kot zmešani, onesnažujemo zrak in vodo, zastrupljamo naravo na 1001 način, pobijamo živali kot da so največji sovražnik, uničujemo rodovitno zemljo v imenu profita itd itd itd, lahko bi našteval še cel dan. Pa so to res dejanja inteligentnega bitja? Pri vsem tem početju se namreč nismo sposobni zavedat dejstva, da s tem ko uničujemo planet, uničujemo sami sebe in to je zame največji dokaz kako neumni zares smo kot človeštvo. Žagamo vejo, na kateri sedimo in če se nič kmalu ne spremeni, nas čaka padec na realna tla, ki bo pa zelo boleč. Ste pripravljeni na to? Ker takrat bo za nami prišla vsa nesnaga za nazaj, ko nismo znali ali upali prevzeti odgovornost in smo raje iskali izgovore in opravičila zakaj nič storit. Ker s tem, ko nismo nič storili, smo v bistvu sodelovali pri vsem tem uničevanju. Tretjina sveta nam umira od lakote, koliko pa mi zmečemo hrane stran vsak dan? Milijarde ljudi po svetu nima dostopa do čiste pitne vode, koliko jo porabimo mi pri tuširanju? Pri umivanju avta? Pol sveta živi daleč pod pragom revščine, koliko mi zapravimo denarja za stvari, ki jih sploh ne potrebujemo? Pa tu bi zopet podobne primere lahko našteval še cel dan. Razmišljate kdaj o teh stvareh? Jaz veliko razmišljam o teh stvareh, vsak dan. Vprašanje za vse tiste, ki jim je denar glavno vodilo in vrednota. Bliža se nam popoln kolaps svetovne ekonomije, padec dolarja in evra. Vse se bo ustavilo in trgovine bodo prazne. Nič več ne bo hrane na policah. Tisto, kar bo ostalo, bodo ljudje hitro razgrabili. Kaj boste takrat jedli? Denar? Avto? Računalnik? TV? Kdaj razmišljate o takšnem scenariju? Ker v njem ni niti kančka znanstvene fantastike, ampak bo kot kaže kmalu postal realnost. Iz dneva v dan smo bližje temu. A žal se ljudje tega sploh ne zavedajo. Celoten današnji način življenja nam je postal tako zelo samoumeven, da je kar težko verjeti. Počutimo se nepremagljive, na vsakem koraku seva egoizem, aroganca in ne vem kaj še vse. Kaj vam bo denar, kolikor ga pač imate, ko bo ta enkrat dejansko in čisto zares postal ničvreden kos papirja? Kaj boste z njim? Bliža se čas, ko bodo največji bogataši tega sveta postali največji reveži tega sveta, najrevnejši ljudje bodo postali pa največji bogataši. Zakaj? Ker reveži danes znajo preživet z malo ali nič denarja, bogatašem je pa vse servirano na zlatem pladnju. Me zanima koliko bogatašev bi znalo obdelovat vrt za hrano in to isto hrano potem še skuhat, da bi lahko napolnili želodce. Kaj se bo moralo zgodit preden se bomo končno in čisto zares zganili? Koliko časa bomo še živeli v tem balončku, kjer se počutimo tako prekleto varne in to v časih, ko je ta balonček tako krhek, da lahko poči v sekundi. Kdaj bomo ljudje končno razumeli, da bistvo življenja ni denar, ni služba, ni izobrazba. Da ni pomembno kakšen avto imaš, računalnik, hišo in ne vem kaj še vse. Kdaj se bomo nehali prodajat najvišjemu ponudniku za tistih par sto evrov na mesec kot neke prostitutke. Kdaj si bomo vrnili dostojanstvo? Kdaj bomo nehali zarivat glavo v pesek oz, si ta isti pesek nehali metat v oči in se zbudili v realnost? Ljudje imamo moč spremeniti trenutni sistem in to zelo hitro. Samo nehat se ga moramo bat. Nič več ne sme biti iskanja izgovorov, če res želimo spremembe. Te spremembe ne bodo prinesli politiki, ne bo jih prinesla elita, ne bo jih prinesla vera v lepše čase. Prinesla jih bodo izključno samo dejanja. Ampak tukaj je treba piramido obrnit na glavo. Začne se pri nas samih in ne tam zgoraj pri ljudeh, ki nam danes kreirajo skoraj vsak milimeter našega življenja. Sprememba se začne pri nas, najprej pri vsakem posamezniku, začne se z odločitvijo, da bo začel delovat. Nadaljuje se s konkretnimi dejanji in povezovanjem z ostalimi, ki so se odločili enako. In tako se začne efekt snežene kepe, ki se majhna začne valit po pobočju in sčasoma postaja vedno večja. Najprej en posameznik, nato nekaj posameznikov skupaj, nato nastane večja skupina ljudi, kmalu sodeluje že celotna lokalna skupnost, ko enkrat ljudje vidijo, da zadeva deluje, se bo širila s svetlobno hitrostjo. Sledi povezovanje teh lokalnih skupnosti v organizirano celoto in kmalu ta „požar“ zajame celotno državo. Podobno se vmes začne dogajat še v ostalih državah, če pa se ne, pa potem vidijo spremembe sosednje države in ljudje začnejo ponavljat, ker vidijo, da zadeva deluje in je boljša od trenutnega sistema. In zelo hitro zadeva zajame cel svet. Brez politike, brez elite, brez ekonomije, brez birokracije, ampak samo ljudje preko svojih dejanj. Verjetno se sedaj kdo sprašuje o kakšnih dejanjih je govora. Lahko je marsikaj. Skupna točka oz. končni cilj je popolna ali čim večja neodvisnost od sistema in pa samozadostnost na vseh možnih področjih, od hrane, energije itd itd itd, tega je ogromno. In prav vsak lahko pri sebi najde tisto področje, kjer bi nekaj lahko prispeval, pomagal, kjer ima morda celo kaj znanja. Ampak ključ je seveda povezovanje med seboj. Zberite skupino ljudi, začnite se pogovarjat, iskat rešitve. Ključno vprašanje v tem trenutku naj bo „Kaj lahko storimo v tem trenutku?“. Nihče ne pričakuje rešitve kar čez noč. Če ne drugega, začnite s pisanjem o teh stvareh, širite informacijo, osveščajte ljudi, pozivajte jih k sodelovanju, tako kot to počnem jaz v tem trenutku. Povabite jih, da se pridružijo. Morda bo na začetku odziv mlačen ali pa ga sploh ne bo. Morda vas bo na začetku zelo malo in se vam bo zdelo zaman, ampak prosim, ne obupujte. Ljudje bodo prišli, a žal bo večina prišla šele, ko bodo videli, da ta konkretna dejanja res delujejo. Zato bo na začetku zelo težko potegnit voz naprej. Nekaj skupin že obstaja, ki delujejo na teh področjih, morda se lahko pridružite kateri od teh, če nimate želje sami začet od začetka. Povprašajte tukaj na Facebooku, sigurno se vam bo kdo javil in vas usmeril. Pomembno je začeti, narediti tisti prvi korak, ki je pa hkrati tudi najtežji, ampak vsak naslednji bo lažji. In pa prav nikoli ne boste sami, ker nas je že kar nekaj, ki bodisi že delujemo v tej smeri ali pa začenjamo delovat. Naj vas ne bo strah. Nobenega razloga ni za to. Pozivam vas in vas prosim, da razširite tale zapis, bodisi po Facebooku, mailih, kjerkoli. Naj čim več ljudi dobi informacijo. Če se pa vidite v tem zapisu in bi radi aktivno sodelovali, se pa javite, naj vas ne bo strah, ker niste sami in nikoli ne boste sami. Pomagali vam bomo pri teh prvih korakih in pa skozi celotno pot. Vedno se boste lahko obrnili na nas. Vse tiste, ki pa že delujete/delujemo v teh smereh, ki so zgoraj opisane, pa pozivam k združevanju, sodelovanju, pomaganju eni drugim. Opažam, da je takšnih skupin, društev, strank, civilnih iniciativ iz dneva v dan več. Da je iz dneva v dan vedno več tudi posameznikov, ki začenjajo delovat v tej smeri. Dajmo se združit vsi pod isto streho, saj si v končni fazi vsi želimo isto. Super je, da nas je vedno več, a takole razdrobljeni imamo precej težjo pot, zato se dajmo združit v celoto, da bomo še bolj produktivni in še močnejši. Zato pozivam vse vodje takšnih društev, organizacij, civilnih iniciativ, političnih strank itd itd, prav vseh, ki delajo na teh ciljih, da se združimo pod isto streho. Mobilizirajmo sebe in vse ostale in začnimo akcijo, s katero bomo sebi in sočloveku vrnili dostojanstvo in vsi skupaj končno zaživeli človeka vredno življenje. Še enkrat vas prosim in pozivam, da razširite tole informacijo še naprej, kjerkoli in kakorkoli je to možno. Vsi za enega, eden za vse!!! Kristjan

AMEN na tole besedilo. Dejansko stanje nam je vsem jasno. Če nam je jasno tudi, kaj je za naredit, potem nas do cilja loči le čas. Če vsak od nas naredi samo en korak proti temu, kar si kot družba želimo, smo skupaj v kratkem času naredili veliko (ker nas je veliko). Vsak sam VE, (da za prvim korakom pride drugi) :) Akcija Žiga

Tak dopis je pretežak za brat ... ;) in vsaj vsak dan dobim enga takega.... ne vidim smisla v ofenzivi takih tekstov... step by step ... - vključimo se v svojo kooperativo... - povežimo se v mrežo in - postanimo samozadostni ... hrana, streha, energija, kapital, sredstva, banka, zavarovalnica, šola, zdravstvo in začnimo vodit to državo v smeri blaginje, ... najprej je treba ustvarit suficit in vrnit 20.000.000.000EUR inflatornih ali neinflatornih ;) - saj ni tako težko... samo delat je treba ... izvažat več uvažat manj ... trošit manj ... varčevat več ... ... (Jaz že mam svojo stranko in kooperativo - no trudmo se ;) LP, jurij

Ta stavek mi je še posebej všeč: "Ljudje imamo moč spremeniti trenutni sistem in to zelo hitro. Samo nehat se ga moramo bat" Odlično napisano. Razumeti je prvi korak. Ko razumemo se začnejo zbirati informacije. Ko dojamemo pa sledi akcija! Npr, dokler razumemo, da kajenje ali alkohol škodita našemu telesu, še ne prenehamo. Mogoče nam je nelagodno...vendar ne nehamo. Ko dojamemo, da nam nekaj "škodi", takrat prenehamo. Torej, ko bo kritična masa dojela, bomo prenehali biti "kadilci" tega sistema;) (pa nimam nič proti tistim, ki kadijo) Mogoče še to, lažje se je odvaditi nečesa, če vidiš boljšo alternativo, če imaš jasen zakaj. Zaradi tega je vsak premik pri vsakem posamezniku hkrati še dokaz in podpora ostalim, da se da. Imamo ljudi, ki v tem trenutku rašmišljajo, ali bi postali "vege" ali ne. Če si sam vege 15 let, če imaš brata, ki je "vege" tudi toliko časa in če si že 15 let zdrav kot riba, polek tega pa se zgodi, da na delovnem mestu vsak dan ta "vege" brat preklada vreče cementa (50kg) kot za šalo, potem imaš nek dokaz v realnosti, da se da, da ne umreš, nisi slabokrven...pa tudi fizično lahko delaš...in statistično gledano je več možnosti, da bodo razmišljujoči o alternativi lažje sprejeli odločitev, ko pa če ni nikjer nobenega dokaza. ("vege" scena je tu le kot primer-model) Vse pa je proces, imamo razmušljujoče, dojemajoče, že delujoče, vzornike, voditelje, itd...vsak "raste" po svoje. V kolikor damo večino fokusa nase---"spremenimo-najdemo" v prvi vrsti sebe, damo 100% od sebe glede ciljev, ki nam jih zastavlja naša zavest, postanemo močni, stvari nam v temeljih delujejo in še bolj lahko "spremenimo" oz doprinesemo svetu. Moja osebna izkušnja je, da je pač sledenje svojemu poslanstvu nekaj, kar ti da največ moči, da se ne oziraš na druge, daš vse od sebe, ne glede na zakonodajo, sisteme, se ne pritožuješ, ne jamraš in ne čakaš, da bo kdorkoli naredil karkoli namesto tebe ampak prevzameš odgovornost za realizacijo sam in ne odnehaš, dokler si živ! LP Aleš PS:pred nekaj minutami sem zaključil tel. pogovor z osebo, ki išče delo in ne najde dela, ker nima vez in poznanstev, tako ona dojema situacijo. Za primer sem ji povedal, da sem pred kratkim dobil "delo v moji stroki" za DreamWorks Studios, kljub temu, da sem Slovenec, govorim polomljeno slovenščino....ena stranka mi je dejala, da govorim podobno kot Borat;) nimam vez ne poznanstev za povrh pa nimam nobenega certifikata, da sem "coach". Izbran sem bil, ker sem na ciljni skupini povzročil največji merljiv rezultat. Ker je kar počnem (vsaj tako smatram) moje "poslanstvo", sem zapravil za "usposabljanje" ves denar, še posodil sem si, porabil sem 4 leta za intenzivna izobraževanja, ki so stala več kakor večina magisterijev, pa nisem dobil nobenega certifikata...ampak zadeve delujejo. In pa 24h-dan razmišljam o tem, kako povzročiti, da ljudje izživijo svoje poslanstvo. To potem prenesem na podjetja ali posameznike... Predlagal sem ji podobno strategijo, vendar v tem trenutku še ni bila pripravljena narediti koraka, ki ji bi sicer drastično povečal možnosti za uresmičitev njenega cilja, vendar je potrebna akcija izven njene konfortne cone in jo je to ustavilo. Ji je pa za čestitati, da že razume, počasi dojema in ko bo minilo dovolj časa in bo ejansko dojela bo premik tukaj. Torej, komfortna cona nas oprostite j..e, vse dobro vsem. Aleš

Kurba ste mi zaspemal mail :D Zakva mam feeling da vsi vse vemo ze dolg cajta pa da bo vse ostal isto se naprej? :) Lp, -Elvis

Zakva mam feeling da vsi vse vemo ze dolg cajta pa da bo vse ostal isto se naprej? :) Lp, -Elvis

Odgovor je enostaven : Zato, ker nam tega ne bo nihče plačal ;) (Slučajno je dal direktor Pristopa odpoved in te lahko zaposlijo za 3000EUR/mesec, da prepričuješ ljudi, naj pijejo strupe - če si dober te bojo zaposlili). (in zato ker ne razmišljamo s svojo glavo-tako kot prešiči ne razmišljajo o izvoru klobas) (Zato ker denar jemljemo revnim in ga dajemo bogatim...) (zaradi svoje grešne duše (7 smrtnih grehov) : pohlepa, lenobe, zavisti, pohote, požrešnosti, ??? in najpomembnejše NAPUHA. Imamo se za mesije in razsvetljence, v bistvu pa ne moremo preživeti niti svoje družine, kaj šele da bi dali zalužek 1000 drugim. ... Torej, zakaj tudi ti tako? Ker nimaš ne znanja, ne kapitala... Znanje, se da pridobiti danes preko knjig in interneta, ker ti ga zastonj tisti, ki vejo, nočejo dati, s kapitalom pa bo malo težje, saj tisti ki ga imajo, hočejo za njega 110% njegove vrednosti. Treba bi bilo sodelovati !!! Ampak tega nam nihče ne plača ;) Kdo pa bi financiral nekaj, kar ni v njegovem interesu? LP, Jurij

Ja prjatli....ne kej.......ce cem postavit kako streho nad glavo, moram plunit v roke in zacet migat......in ko pridejo prjatli, sosedje, zlahta itd. vizija dobi materialno obliko!!! Ta Kristjanov poziv govori ravno o tem, za ta cas nujnemu zavihovanju rokavov in udejanjanju idej v nekaj, kar postaja tako otipljivo, da ni vec zgolj se ena ideja, temvec dejstvo, o katerem civkajo vrabci na strehi in "prfoksi po solah" !! :-) Jurij in podobni...ne se bat, ce vse ni ze v zacetku popredalckano in natancno splanirano!! Ta potreba nastaja v nasih glavah, a za resnicno povezovanje je potrebna le volja in hrepenenje srca po povezanosti, Organiziranost bo s tem nastajala spontano po zeljah, potrebah in moznostih danih situacij. Posljite naprej in prispevajte svoj trenutek prostega casa za kako skupno stvar, pa smo na konju !! :-) Dusan

Zdravo Odličnen tekst in super se mi zdi, da je prišla pobuda za usmeritev v svetovne oz globalne aktivnosti za boljši svet. Ker je res čas, da vsi skupaj začnemo razmišljat globalno in verjamem, da lahko Slovenci, svetu zelo veliko damo. Pred časom smo že začeli delati nekaj v tej smeri in prišli do nekaterih zanimivih idej, oz zamisli, ki se sedaj počasi razvijajo naprej. Ker se tudi sam zavzemam za to, da se nekaj zgodi, bi mogoče lahko naredili sestanek nekje v oktobru. Glede, na vse stvari skupaj, se tudi meni zdi, da je čas da dojamemo, kaj vse počnemo in da določene stvari zares spremenimo. Vprašanje s katerim se sam osebno največ ukvarjam je kako bi lahko spremenili svet zares kratkem času in kako bi to skupaj naredilo čim več ljudi ;) Pomoje bi bilo super, če bi naredili en tak pozitiven val dobrih stvari po vsem svetu. Dajem linkce do naših razmišljan in idejc Positive wave: Spremenimo svet v enem dnevu.... Stran: 1 2 3 4 5 Kdo so naši modreci? Positive vawe: Dan dobrih idej Ker se strinjam, da bo napredek samo v tem, če res vsi ljudje nekaj skupaj naredimo. Mislim, da je čas, da se povežemo, ne le mi doma, ampak poleg tega predvsem s podobnimi skupinami po svetu in vsi skupaj dosežemo eno veliko spremembo. Moj dream je ena velika svetovna konferenca. Več deset tisoč ljudi, v smislu socialno ekološkega in če hočemo tudi duhovnega svetovnega foruma. Ko smo že pri sestankih, sem se spomnil, da bi lahko bil en večji vseslovenski (oz lahk tudi povebimo sosednje države) sestanek v petek 11:11:11. Verjamem, da bo zelo zanimivo in obiskano. Ampak datum je pa res lep za tak dogodek. Drugač pa ne vem, če spremljate, ampak trenutno se dogajajo prvi konkretni koraki projekta Oskrbimo Slovenijo, ki ima za cilj 100% samooskrbo naše lepe deželice in teh prijaznih ljudi, s poudarkom na vrtičkarstu in eko kmetijstu. Za nami so že 4 sestanki na katerih so se dobile in združile moči različne skupine, društva, strokovnjaki in posamezniki. In verjamem, da bo ta projekt zelo eden izmed tistih, ki bodo dali precej dobrih stvari za svet in ljudi. In pa dogaja se tudi povezovanje na področju energetska neodvisnot oz free energy in sicer se v kratkem predvideva prvi sestanek na to temo. Dam samo v vednost, v Nemčiji so ravno kakšen teden nazaj organizirali mednarodno konferenco na to temo, ki so se jo udeležili tudi nekateri vidnejši znanstveniki in strokovnjaki. Za oboje lahko več informacij oz če bi se radi udeležili sestankov dobite na: http://ekoci.si/ ali na ekoci.slo@gmail.com. Če ste za, da organiziramo uvodni sestanek na temo globalnih aktivnosti oz foruma, bi se lahko dobili v začetku oktobra (recimo 5 ali 6.10). Zelo vesel bom vseh predlogov oz idej glede sestanka oz delovanja. Ales

Problem je v dveh točkah: . Sistem kolektivne odgovornosti, ki po modelu direktiva (papirnat protokol) - direktor (zahtevalec in dovoljevalec) - delavec (izvrševalec) zahteva in hkrati oprošča največje zločine proti naravi in človeštvu. Vse razloži Milgramov poizkus http://www2.arnes.si/~jcurk/SOCIALNA/milgram.htm Torej, če hočete spremenit svet je treba vzpostaviti sistem odločanja in izvrševanja, ki bo deloval drugače od Sistema kolektivne odgovornosti oz. bo v vsaki od točk ozavestil posledice. Druga točka . 1000 letna miselnost in 1000 letne družine. Problem je v tem, da se iluminatski protokoli uresničujejo na dolgi rok, dolgi rok je 100 in 200 oz celo 1000 let. Da bi to uspešno ustavili je potrebno spoznati modele in protokole skrivnih belih združenj, ki jim ravno tako kot iluminatom 1000 let ne pomeni ničesar, in podpreti njihova prizadevanja za uspostavitev pravičnega sveta. Trenutno s strahom in videi na temo iluminatov sicer te res razkrinkavate ampak jim hkrati dajete neverjetno moč in pomen. S tem poveličujete tujo vojsko, domače pa ne vidite in ne slavite, čeprav so mogočnejši od njih.

Zvezda vse se da naredit samo za to potrebujemo božjo pomoč ki nam je dosegljiva.

Napotek?

Odzivam se na prejeto Sončno pošto in predlagam, na osnovi mojega desetletnega raziskovanja vseh možnih idej na tem svetu, najboljše rešitve za izboljšanje globalnega sistema: Rešitev se imenuje "Enakovredni Denarni Sistem", in je nastala v sklopu gibanja Desteni, ki že več kot 20 let proučuje vzroke za trenutne razmere na svetu, ter zakaj nobena od dosedanjih rešitev ni prinesla trajnega izboljšanja. Enkovredni Denarni Sistem je miren demokratičen političen program, s katerim bomo spremenili vrednote družbe tako, da bo imelo življenje največjo vrednost, ter da se bodo sistemsko zagotovile dostojne življenjske razmere za vsa živa bitja na tem planetu. http://www.equalmoney.org Poleg sistemskih sprememb so nujne spremembe tudi na ravni posameznika, in za ta namen so pri Desteni razvili spletni program za samospoznavanje, imenovan "Desteni Jaz Postopek". Posameznika se seznani z zgradbo umskozavestnega sistema, ki proizvaja misli ter posledično čustva in občutke, ter uporabo urodij za analizo in očiščevanje podzavestnih in nezavednih umskih vzorcev. Cilj programa je vzgojiti odgovorne oseba, usklajene s principom enakovrednosti vseh živih bitij, ki v slehernem trenutku vodijo samega sebe v skladu s tistim, kar je najboljše za vse. http://www.desteniiprocess.com Glede same organizacije Desteni, njenih članov iz Slovenije, povezav do naših blogov in vlogov za podporo našega postopka samoiskrenosti, pa raziščite matično in Slovensko spletno stran Desteni, našo spletno socialno mrežo, forume, ter FaceBook skupino: http://www.desteni.si http://www.desteni.co.za http://www.destonians.com http://www.facebook.com/groups/desteni.slovenia Vabljeni, da obiščete našo stojnico na sejmu Narava-Zdravje, ki bo od 6. do 9. oktobra 2011 na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer se bomo lahko tudi osebno spoznali. Valentin Rozman http://www.facebook.com/valentin.rozman.profil

osamljen krik v "puščavi"...? stiglo meilom......ŽELIM SE NADATI 22. rujan 2011 Želim se ponovno nadati.Vaspitan sam po općim moralnim principima:Kada sam bio mali, majke, roditelji, profesori, djedovi, stričevi, susjedi bile su osobe vrjedne poštovanja i ugleda.Koliko su nam bili bliži ili stariji toliko su nam više osjećanja davali.Bilo je nezamislivo nevaspitano odgovoriti starijima, učiteljima ili vlastima.IMAO SAM POŠTOVANJE.Imali smo povjerenje u starije,jer su bili roditelji, majke ili rodbina sve djece u ulazu, ulici …..Bojali smo se tek mraka, grdoba ili horor filmova.Bojali smo se da ne učinimo nekom nešto nažao zbog nas samih jer smo se mi tada loše osjećali.Danas sam beskonačno tužan za sve ono što smo izgubili,za sve ono čega će se moji unuci jednog dana bojati. Za strah u pogledu djece, mladih, odraslih, starih…Ljudska prava za kriminalce…?Neograničena prava za nastrane…?Platiti dugove i biti budala…?Amnestija za prevarante…?Pošteni su glupi…?Ne iskoristiti prednost, znači li to biti budala…?Šta nam se to događa???Profesori pretučeni u školi, trgovci prjete mušterijama.Rešetke na našim prozorima.Svako zatvoren u svom svjetu.Kakve su to vrjednosti?Auto koji vrjedi više od zagrljaja,deca koja žele nagradu, da bi završila školsku godinu.Mobilni u torbama dece, koja su tek izašla iz pelena.Šta želiš u zamenu za jedan zagrljaj?Više vrjedi jedan Armani od diplome.Više vrjedi jedan veliki ekran od razgovora.Više vredii skupa šminka od zajedničkog sladoleda.Više vredi IZGLEDATI od BITI.Kad nam se to dogodilo?Zašto smo dozvolili da nam se to desi.Zašto to trpimo???Hoću da mogu da skinem rešetke sa prozora, da tamo stavim cvjeće!!Želim da sjednem na stazu i ostavim otvorena vrata u letnjim noćima….Hoću poštenje kao motiv ponosa.Hoću pravi karakter, čisto lice i pogled u oči...Hoću da postoji i sram i solidarnost.Hoću nadu, veselje, povjerenje….Hoću da se vratim stvarnom životu,Dolje „IMATI“Živelo „BITI“!Obožavao sam moj jednostavan svjet,Imati ljubav, samilost i solidarnost kao osnovu životaPrezir pred nedostatkom etike, morala i poštovanja….U osnovi : trebamo uvek biti „LJUDI“,Izgradimo bolji svjet, ispravniji, gde osobe poštuju osobe.Utopija…? Ne….? Da….? Možda….?Ljudi, pa do nedavno smo bili takvi...Mi to zaslužujemoNaša djeca to zaslužuju, a naši će nam unuci biti zahvalni zbog toga..."

Nič več kot je bilo, nažalost. Konec. Pričaraj si svojo malo oazo, pomagaj drugim, če ima smisla in to je to.

[QUOTE][u]Quote by: Nan[/u][p]Nič več kot je bilo, nažalost. Konec. http://www.youtube.com/watch?v=HfFTXC0dwWU&list=WL27048282FD8A55E7&index=26 http://www.youtube.com/watch?v=ArTZrvwOvd8&list=WL27048282FD8A55E7&index=24 [/p][/QUOTE]

Res se ne strinjamo s sedanjim načinom vsiljevanja razno raznih idej v katerih je poudarek na materialnih "dobrinah". Vendar menim, da beseda protest ne izraža tistega kar si zares želimo, saj če gre za miren protest, ni več protest. Raje recimo, da bomo enako misleči oz. enako čuteči stopili skupaj in z delovanjem razširjali dobre misli in dejanja preko katerih bodo tudi drugi, ki so še močno obremenjeni z materialnim dobrim, začeli spoznavat pomembnost zdrave narave in vega kar nas obdaja. Velja tudi za tiste, ki se srečanja ne bodo mogli udeležiti, saj vendar vemo kako stvari delujejo. Sem pa res vesela, da so se stvari končno začele odvijat tudi v drugi smeri in, da o tem tudi na glas govorimo. Se torej vidimo na kongresnem trgu ali pa bomo delovali od daleč in očiščeni slabih misli delovali skupaj. Veliko lepih dni vam želi Mojca