Vesolje

JUTRA SVETLIH KOMETOV Zjutraj, pred zoro, torej pred 5h bodo v začetku novembra na nebu kar štirje svetli kometi, eden pa bo viden zvečer. Na sliki, ki prikazuje jutranje nebo okoli 10. novembra, kjer najdemo planeta Jupiter in Mars ter vsem poznani Veliki voz (za lažjo orientacijo), so označeni trije: ISON je stari znanec, ki pride v našo bližino koncem novembra in v decembru pripravlja šov na našem nebu. Encke je komet z najkrajšo znano periodo. Sonce namreč obide vsake 3,3 leta. Komet, ki so ga odkrili že leta 1786 in meri 4,8 km v premeru, bo najbližje Soncu 21. novembra. Takrat naj bi svetil s 7. magnitudo (na meji vidnega s prostimi očmi). Komet Lovejoy ni tisti izpred 2 let, ki je zasijal za Božič na južnem nebu. Gre torej za nov komet, ki ga je pred dvemi meseci odkril isti amaterski astronom - že četrti komet nosi njegovo ime (pa naj še kdo reče, da se z amatersko opremo ne da tudi kaj odkriti). Komet Lovejoy bo v naslednjih dneh najprimernejši za opazovanje. Svetil bo z 9-to magnitudo in bo viden v daljnogledih in manjših teleskopih. Potem je tu komet Linear, o katerem sem pisal par postov nazaj, ki je nenadoma eksplodiral in postal velik kot pol Lune. Tudi ta sveti nekje okoli 9-te magnitude in se nahaja nekako med Devico (Virgo) in Levom (Leo) - na sliki ni vrisan. Potem je na nebu še komet Brewington, ki se nahaja v bližini ozvezdja Rib in bo najbližje v začetku decembra in naj bi svetil z magnitudo okoli 10. Tudi ta komet ni na sliki, saj je izven okvirja slike. Najbolj primeren čas za opazovanje tega kometa je zvečer, ko je visoko na nebu. V naslednjih postih bom poskušal najti kake lepe slike teh kometov in jih objavil

KOMET LOVEJOY C/2013 R1 Kot rečeno je komet Lovejoy eden od jutranjih kometov, ki bodo v novembru in decembru delali družbo kometu ISON. Torej ta komet ni tisti - Božični izpred dveh let (C/2011 W3), čeprav ga je odkril isti astronom in bo tudi ta lepo viden prav za Božič. Komet je torej pred dobrimi dvemi meseci, kot objekt 14-te magnitude, odkril avstralski amaterski astronom Terry Lovejoy s svojim 20 cm teleskopom in CCD kamero - skratka, model je res amater, ki nima niti svojega observatorija in stvari počne na svojem vrtu. Zato ga lahko imamo za pravega čarovnika na področju iskanja kometov - in to je njegov že četrti komet, ki ga je odkril. Za boljši občutek, kaj to pomeni, naj omenim, da sta iz Slovenije do sedaj bila odkrita le dva kometa - oba iz observatorija Črni vrh nad Idrijo ... Komet bo najbližje Zemlji 23. novembra, ko bo navidezno potoval med zvezdami Velikega voza, zato ga takrat z daljnogledi ne bo težko najti. Prav za Božično noč bo najbližje Soncu in lahko se celo zgodi, da bomo za letošnji Božič imeli celo dva svetla kometa na severnem nebu - torej ISON in Lovejoy.

Ko sem 1. novembra obljubil, da bom poskušal najti kake lepe slike zgoraj opisanih kometov, si nisem mislil, da bodo le te posnete kar iz Slovenije. Tele, last Antona Špenka, posnete iz Kamnika, so ene lepših in so objavljene v galeriji na: Spaceweathwe.com (http://spaceweathergallery.com/indiv_upload.php?upload_id=88808&PHPSESSID=p9blhame64ritehk3km5e53rs7) Čestitke za lepe slike teh štirih lepotcev !

HIBRIDNI SONČNI MRK Današnji sončni mrk, posnet iz aviona, iznad Atlantskega oceana, 1200 km jugovzhodno od Bermudov: Gre za zelo redek pojav in nastane le takrat, ko sta Sonce in Luna videti natanko enako velika. Le 5% sončnih mrkov je hibridnih, kar pomeni, da je mrk iz nekaterih krajev Zemlje viden kot popolen, iz drugih pa kot kolobarjast. Fora je v tem, da so kraji, kjer mrk nastopi zjutraj ali zvečer, za razdaljo radija Zemlje bolj oddaljeni od tistih krajev, kjer mrk nastopi opoldne. Zato je iz krajev, kjer je mrk nizko nad obzorjem, Luna videti manjša (ker je bolj oddaljena) in ne pokrije Sonca v celoti. Medtem, ko je iz krajev, kjer je mrk visoko na nebu, Luna videti večja in Sonce pokrije v celoti. Popolni mrk v takšnih primerih traja le par sekund. Iz naših krajev mrk ni bil viden. Delni mrk so lahko opazovali le iz južnega dela Balkana (Makedonija, Grčija).

SONCE MOČNO AKTIVNO Skupina sončnih peg AR 1890 strelja CME-je kar rafalno in to v M in X klasi. Zadnji izbruh (v klasi X1) se je zgodil danes okoli pol šestih zjutraj in prav zdaj je omenjena skupina peg obrnjena proti Zemlji. Povečano geomagnetno aktivnost pričakujemo 10. in 11. novembra. POZOR !!! Zelo pomembno !!! Če boste Sonce opazovali sami v živo, morate OBVEZNO uporabljati ustrezne filtre za Sonce. V nasprotnem primeru si lahko poškodujete oči ...

KAJ JE TO - ENA SVETLA STVAR ZVEČER NA JUGOZAHODU To je Venera ali Večernica. Venera je "drugi kamen od Sonca", če je Zemlja tretji. Venera torej, ki je notranji planet, se zdaj na svoji poti okoli Sonca Zemlji približuje. Hkrati se navidezno približuje Soncu. Če pogledamo Venero skozi daljnogled, jo bomo videli kot malo lunico, saj nam kaže že kar dober delež svoje temne strani. Ko bo Zemlji najbližje, bo sicer zelo velika, a videti bo kot zelo tanek krajec - podobno kot mlada Luna. Venera skozi daljnogled:

KOMET ISON JE DOBIL SVOJ DRUGI REP Komet ISON, ki je zdaj že krepko znotraj Zemljine orbite in drvi skoraj direktno proti Soncu, je zdaj dobil že svoj drugi rep. Komet je že viden v daljnogledih in manjših, vrtnih teleskopih na vzhodnem delu jutranjega neba - seveda tam, kjer ni megle in oblakov. Komet bo najbolje viden iz naših krajev v decembru, ko se bo povzpel visoko na severno nebo ter postal mnogo svetlejši, če bo le preživel konec novembra bližnje srečanje s Soncem.

KOMET LOVEJOY TRENUTNO NAJSVETLEJŠI MED KOMETI Medtem, ko se komet ISON še ni razvil v velikana, na jutranjem nebu kraljuje komet Lovejoy, ki je celo presegel pričakovanja. Trenutno sveti s 6-to magnitudo in je iz krajev brez svetlobne onesnaženosti in seveda megle in oblakov, viden s prostimi očmi. Trenutno se nahaja v Levu. Najsvetlejši pa bo okoli 23. novembra, ko se bo preselil prav v bližino Velikega voza. Prikaz jutranjega neba 12. novembra pred zoro - pogled proti vzhodu (orientirajte se po Velikem vozu): Na sliki so označeni položaji vseh štirih, v daljnogledu vidnih kometov, ki so zjutraj na nebu: Lovejoy R1, ISON, Linear X1 in 2P Encke:

NIMAJO LE KOMETI REPOV Nenavadni asteroid P/2013 P5 ima kar šest repov, je razkril posnetek Hubblovega vesoljskega teleskopa. Definitivno gre za asteroid in ne za komet, a nihče ne ve zakaj ima ta asteroid repe in niti ne, kdaj jih je dobil. Ena od možnih razlag pravi, da se asteroid tako hitro vrti okoli svoje osi, da zaradi spina izgublja snov s svoje površine, ki je videti kot snop repov ...

KOMET ISON NENADOMA POSTAL BOLJ SVETEL V zadnjih 24-ih urah se je kometu ISON sij povečal kar za dve magnitudi in je zdaj viden s prostimi očmi. Takole so ga danes zjutraj posneli v Louisiani (ZDA), ko je vzhajal na vzhodu. Upam, da se bo tudi pri nas čim prej zjasnilo.

KOMET ISON IMA KAR 7 STOPINJ DOLG REP Karkoli je že pred dnevi povzročilo nenadno spremembo v siju kometa ISON ... posledica je nepričakovano dolg rep. Rep kometa meri zdaj kar 7 stopinj v dolžino. Za tiste, ki si ne predstavljate, kaj je 7 stopinj: Od horizonta (obzorja) do zenita (točka natančno nad našo glavo) je 90 stopinj. Se pravi skoraj desetino te razdalje meri kometov rep. Tule pa je še skica položajev kometov jutri zjutraj. Upajmo, da bo še kaj jasno ...

ŠE ENA "UMETNIŠKA" SLIKA KOMETA ISON Tale slika je bila posneta 15. novembra v Kaliforniji, ko komet še ni imel tako ogromnega repa. Komet počasi prihaja v zorno polje sond Stereo A in B, ki sicer spremljata aktivnost Sonca. Tule je link, ki vsebuje tudi nazorno simulacijo prihoda kometa v bližino Sonca in planetov. STEREO (http://stereo-ssc.nascom.nasa.gov/comet_ison/) Komet se bo, po tem, ko se bo približal Soncu, v decembru približal tudi Zemlji, zato pričakujemo, da bo v decembru, če ob Soncu le ne bo razpadel, lepo viden na našem, severnem nebu. Dosedanje govorice, da komet razpada ali da je že razpadel, so le špekulacije. Trenutno tega ni mogoče potrditi niti ovreči. Slike, posnete z Zemlje, ne prikazujejo dovolj podrobnosti. Morda bo prihod kometa 21. novembra v zorno polje sonde STEREO A ali 28. novembra v zorno polje SOHO, razkril kaj več podrobnosti, do takrat pa ne verjemite vsemu, kar pravijo na POP TV ...

KOMET ISON SE SELI V ZORNO POLJE VESOLJSKIH SOND Komet ISON se od jutranjih opazovalcev počasi poslavlja, čeprav sveti že s 4. magnitudo. Zjutraj je namreč viden vedno manj časa, saj se Soncu vse bolj približuje in se zato vsak dan bolj izgublja v jutranji zarji. Slika je posneta danes zjutraj iz ZDA. Komet je desno zgoraj. Na desni strani slike je najsvetlejša pika planet Merkur. Vendar se bo komet ISON že jutri pojavil v zornem polju sonde STEREO A in kasneje tudi STEREU B, ter končno, ko bo Soncu najbližje od 27. do 29. na SOHO-vem posnetku Sonca, tako da ga bomo lahko spremljali preko interneta še naprej. Komet ISON se bo ponovno na jutranje nebo vrnil v začetku decembra in potem bo vsak dan višje na nebu. Če v bližini Sonca le ne bo razpadel, bo v decembru popestril naše nebo. V drugi polovici decembra bo viden že celo noč, saj se bo dvignil močno nad severno nebo.

Popravek: Merkur je na levi strani slike.

PRIHOD KOMETA ISON V ZORNO POLJE KAMERE STEREA A Vesoljski sondi STEREO A in B krožita okoli Sonca po skorajda isti orbiti, kot Zemlja, le da sta "na drugi strani Sonca" in sta namenjeni opazovanju Sonca "iz vseh smeri" ter "vesoljskega vremena", ki ga v večjem delu kroji prav Sonce. Zdaj sta v zornem polju STEREA A tudi Zemlja, Merkur in kar dva kometa (Encke in ISON). Animacija, narejena iz zaporednih slik okoli 20. novembra prikazuje vstop kometa ISON v zorno polje STEREA A. Vertikalni črti Zemlje in Merkurja sta posledica "preobčutljive" optike na kamerah sonde, saj sta Zemlja in Merkur videti mnogo svetlejša od ostalih objektov na sliki. Sonce je izven zornega polja (desno) in od njega se vidi tako imenovani "Sončni veter", ki je v bistvu tudi glavni razlog, da kometi dobivajo repe, ko pridejo v bližino Sonca.

ŠE ENA OSVEŽENA "STEREO A" ANIMACIJA Noro, dva kometa na isti sliki - to pa ne vidiš vsak dan ...

STEREO A - UPDATED Astronomi se sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi Sonce izbruhnil CME prav v času okoli 28. novembra, ko mu bo komet ISON najbližje. Za kaj takega je seveda veliko možnosti, saj smo prav zdaj v času, ko je Sonce na vrhuncu svoje aktivnosti ...

Danes sem končno dočakal eno jasno jutro. Mrzlo. Luna na jugu v zadnjem krajcu. Komet Lovejoy pa - visoko na nebu (cca 70 stopinj visoko - na vzhodu) - easy target - čudovito viden v daljnogledu 10x50. Poiskusil sem še nemogoče - poiskati komet ISON - ne gre, preblizu je že Soncu in na vzhodu je že svetla zarja. Namesto ISON-a pa v zarji odkrijem tesno konjunkcijo Merkurja in Saturna. Le pol stopinje sta narazen in oba svetita s prvo magnitudo. Res čudovit začetek dneva ...

KOMET ISON JE ŽE V ZORNEM POLJU SOHO Komet ISON drvi proti Soncu s hitrostjo več kot 250 tisoč km/s. Jutri se mu bo približal na manj, kot znaša sončev premer in vprašanje je, če bo srečanje "preživel". Če bo jedro kometa zaradi bližine Sonca razpadlo, bomo priča najbolj spektakularnemu opazovanemu razpadu nekega kometa. Če pa bo srečanje preživel, bomo komet ISON lahko opazovali v decembru na severnem nebu. In nekatere napovedi so zelo obetajoče. Tule je "on line" link:

NAJBOLJ KRIZNI DEL ZGODBE O KOMETU ISON Zdaj, ko se je komet ISON najbolj približal Soncu, doživlja svojo največjo krizo. Medtem, ko so v NASI že oznanili njegov konec, pa le nekaj prihaja ven izza druge strani Sonca. V naslednjih nekaj urah bo jasno, kakšna bo (je bila) usoda kometa. NASine strani so tako oblegane, da je težko priti do online posnetkov. Morda bo bolj koristna tale animacija:

Kot kaže, je komet ISON preživel srečanje s Soncem in ga lahko v začetku meseca decembra spet pričakujemo na vzhodnem - severovzhodnem delu jutranjega neba.

Ob vsej tej napeti zgodbi o kometu ISON bi skorajda pozabili, da je zjutraj na nebu še en dokaj svetel komet, ki je lepo viden z daljnogledom. Komet Lovejoy je zjutraj na nebu približno 45 stopinj visoko, v smeri proti vzhodu (malo pod Velikim vozom). Takole sem ga jaz uspel poslikati brez teleskopa včeraj zjutraj.

Ne, komet ISON izgleda le ni preživel. Od njega je oastal le duh ... Tako da atrakcija v decembru najverjetneje odpade.

V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE POTEKA 1. TEDEN ASTRONOMIJE V prirodoslovnem muzeju Slovenije (Prešernova 20, Ljubljana) poteka 1. teden astronomije. Med 2. in 8. decembrom 2013 se bodo zvrstila zanimiva predavanja na temo: Osončje, meteoriti, kometi, ki jih bodo pripravili priznani Slovenski strokovnjaki iz posameznih področij. Na ogled bo tudi na novo potrjeni meteorit, ki je bil po naključju najden na Jezerskem leta 1992. Na ogled bo razstava slik letošnjih kometov in planetov osončja, ki bodo kandidirale za najboljšo. Zanimivo je, da uvodna novinarska konferenca ob odprtju dogodka sploh ni pritegnila večjega zanimanja novinarjev, glede na to, da se je v zadnjem času kar veliko govorilo o kometu ISON. Prirodoslovni muzej Slovenije (http://www.pms-lj.si/si/) Skratka razstava in predavanja bodo zanimiva in vsekakor so vredna obiska. Vabljeni !

Oddaja Zanimivosti nočnega neba na radiu Ognjišče Jutri, v petek, 6. decembra 2013, bo med 17h in 18h na valovih radia Ognjišče spet potekala oddaja Zanimivosti nočnega neba. Tokrat bo oddaja predvidoma tekla v živo s Krima, kjer bodo imeli dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, mini tabor ISON. Če bo le vreme sodelovalo, v nasprotnem pa bo oddaja potekala iz studia iz Ljubljane. V oddaji bo govora predvsem o kometu ISON, v zvezi katerega plani so se nam malce sfižili in nam je zapustil le sled. V oddaji bo razkrito, kaj lahko vidimo na nebu čez noč. Govora bo tudi o drugih kometih, ki jih lahko najdemo na jutranjem nebu: Lovejoy, Linear, Enke...ter na nekaj drugih zanimivih objektov na nebu.

METEORSKI ROJ GEMINIDI V naslednjih nočeh pričakujemo povecano število utrinkov iz smeri Dvojčkov. Utrnilo se bo v povprečju okoli 100 utrinkov na uro. Maksimum roja pričakujemo v nočeh med 12. in 14. decembrom.

GEMINIDI Meteorski roj Geminidov je prav zdaj na višku svoje aktivnosti. Vsako uro se v povprečju utrne med 100 in 200 utrinkov. Vendar pa morate za opazovanje biti vsaj 600 m visoko ali v primorju, saj se v nižinah zadržuje gosta megla. Prvo polovico noči opazovanja moti Luna, potem pa, ko le ta zaide, so pogoji idealni ...

Komet Lovejoy še vedno krasi jutranje nebo. Zadržuje se v ozvezdju Herkul, kjer je srečal znano zvezdno kopico M13 (na sliki levo spodaj).

KITAJCI NA LUNI Sobota, 14.12.2013 je bil pomemben dan za Kitajce, saj so postali tretja država v osvajanju Lune in raziskovanju njenega površja. Kitajska sicer na Luno ni poslala človeške posadke, a je vseeno potrebno povdariti, da se Luninega površja ni raziskovalo že 37 let ... Kitajski modul Chang 3 je na Luno uspešno prinesel roverja, ki so ga krstili "Jade Rabbit" ali "Yutu" v Kitajščini. 130 kilogramski rover je opremljen s kitajsko jedrsko baterijo, ki naj bi držala več kot 30 let, opremljen pa je seveda tudi s sončnimi celicami za napajanje tokom luninega dneva. Kitajska zastava je na roverju "Yutu" jasno vidna.

NOV VESOLJSKI OBSERVATORIJ - GAIA Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj v vesolje uspešno lansirala do sedaj največji vesoljski observatorij - GAIA. Njena naloga bo v naslednjih letih posneti zvezde naše galaksije Rimske ceste, iskati asteroide ter mnogo drugega. Opremljena je s teleskopom in kamero z milijardo piksli.

VENERA NA ZAHODNEM NEBU Venera še vedno krasi večerno zahodno nebo. Zdaj je postala navidezno že zelo velika, saj nam je prav zdaj najbližje. Venera je notranji planet in prav zdaj je na isti strani Sonca, kot Zemlja. V daljnogledu je Venera videti kot tanek krajec, saj je proti Zemlji obrnjena njena senčna stran.

VESEL BOŽIČ Vesel Božič želim vsem ! Tudi na Luni praznujejo Božič :)

Tudi tebi Astronom, in vsem "pozitivkarjem", vesel Božič in vse dobro v 2014.

VENERA SE POSLAVLJA Z VEČERNEGA NEBA Venera je videti že kot čisto tanek krajec. Kmalu se bo poslovila z večernega neba in bo potem vidna zjutraj. Vidna je le še v večerni zarji, takoj po zahodu Sonca. Tale slika je bila iz Francije posneta včeraj:

MANJŠI ASTEROID RAZPADEL V ZEMLJINEM OZRAČJU Pred kratkim odkriti (prvi letos), okoli 3m velik asteroid 2014 AA, je včeraj razpadel v zemljini atmosferi. Obnjo je trčil okoli 3000 km vzhodno od obale Venezuele nad Atlantskim oceanom in razpadel. Kosi so popadali v ocean. Čeprav je bil asteroid velik kot kakšen mali avto, pa dogodek v vesoljskih razmerjih ne predstavlja nič posebnega.

METEORSKI ROJ QUADRANTIDOV Danes ponoči, če bo kaj jasnine, bomo lahko opazovali Kvadrantide. Gre za zelo atraktiven meteorski roj s tudi do tristo utrinkov v minuti. Ta roj pa traja zelo kratek čas, zato mu je težko točno napovedati trenutek maksimuma. Staro-Sumersko ozvezdje Kvadrant, od koder meteorji prihajajo, se v drugi polovici noči nahaja na vzhodu. Danes pa temu ozvezdju pravimo Volar (angl. Bootes). Ozvezdje Kvadrant boste namreč na današnjih zvezdnih kartah zaman iskali ...

SONCE V naslednjih dneh bo spet aktualno spremljanje dogajanja na Soncu. Trenutno se proti Zemlji obrača velika in z energijo močno nabita skupina peg AR-1944, za katero strokovnjaki NOAA v naslednjih dneh napovedujejo možnost izbruhov v M in X klasi. Včeraj, nekaj pred polnočjo po našem času je že izbruhnila z močjo v klasi M4. Dolgo trajajoči izbruh (CME) je usmerjen proti Zemlji in nas bo dosegel v naslednjih dveh do treh dneh. Takrat lahko pričakujemo povečanje geomagnetne aktivnosti in možnost pojava polarnega sija.

VELIKA SKUPINA PEG NA SONCU Proti Zemlji se obrača velika in močna skupina peg AR-1944, ki je pontencialni kandidat za močne izbruhe CME, usmerjene proti Zemlji. Sonca ne opazujte brez ustrezne opreme in filtrov, čeprav je skupina peg tako velika, da je vidna že s prostimi očmi (na primer v času vzhoda in zahoda Sonca).

IZBRUH CME V X-KLASI Približno ob pol osmih zvečer je velika skupina peg AR 1944, ki je prav zdaj obrnjena proti Zemlji, izbruhnila CME v klasi X1. Izbruh iz ene največjih peg doslej, je praktično direktno usmerjen proti Zemlji. Čez dva do tri dni zato lahko pričakujemo močno povečano geomagnetno aktivnost ter polarni sij. Omenjena skupina peg pa je sposobna izbruhniti še močneje ...

VENERA PRED SONCEM Včeraj, 11. januarja je bila Venera skoraj v liniji med Zemljo in Soncem. Venerin izredno tanek, a velik krajec (Venera je zdaj najbližje Zemlji in nam kaže svojo temno stran) je bil od Sonca navidezno oddaljen manj kot 5 ločnih stopinj. Tole sliko je včeraj posnel Romunski amaterski astronom in je danes objavljena na prvi strani spaceweather.com. Takšno opazovanje je zelo zahtevno in nevarno. Ne počnite tega sami, če ne veste kaj delate, kajti že trenutek nepazljivosti in kratek blisk sonca skozi teleskop vas lahko oslepi. Venera se zdaj seli na jutranje nebo in bo čez nekaj dni vidna zjutraj pred sončnim vzhodom. Še vedno bo zelo svetla, saj nam je blizu (ker je na isti strani Sonca kot Zemlja).

DANAŠNJA POLNA LUNA - NAJMANJŠA V LETU Luna ni vedno enako oddaljena od Zemlje. Ker njena tirnica ni krožnica, ampak elipsa, nam je enkrat bližje drugič dlje. Tokratna polna luna je navidezno najmanjša v letošnjem letu. Na sliki je razlika med navidezno velikostjo letošnje najmanjše polne lune in lanske največje.

Se še spomnite vesoljske sonde JUNO, ki je 9. oktobra lani letela mimo Zemlje in tako vzela nov zalet na poti proti Jupitru. Tudi na tem forumu sem pisal o tem dogodku. Takrat je potekal še en projekt - experiment. Radioamaterji vsega sveta so pozdravili sondo na kratkem valu (28 MHz) na prav poseben, v naprej organiziran način ... In JUNO je sprejela tole sporočilo v morsejevi abecedi: štiri pike, kateri sta sledili še dve - pozdrav "HI" radioamaterjev na ta dan se je slišal daleč v vesolje ...

SUPERNOVA V GALAKSIJI "CIGARA" V galaksiji M-82, imenovana tudi "Cigara", ki se nahaja v Velikem vozu in je od nas oddaljena 12 milionov svetlobnih let, je včeraj zasvetila supernova. Slika prikazuje galaksijo pred in po eksploziji supernove. Supernove v drugih galaksijah astronomi opazijo dokaj pogosto, v naši galaksiji pa so nazadnje opazovali izbruh supernove pred več kot štiristo leti.

SUPERNOVA SN 2014 J Še ena zanimiva animacija - pred in po eksploziji supernove v galaksiji "Cigara" (M82)

KITAJSKI ROVER NA LUNI V TEŽAVAH Kitajski lunarni rover Jade Rabbit, ki je 14. decembra lani uspešno pristal na Luni ter začel s svojo raziskovalno misijo, je zabredel v težave. Zdaj, ko je na mestu, kjer se nahaja, nastopila 14-dnevna lunina noč, se mu je nekaj zataknilo in ni brezhibno preklopil na "nočno delovanje". Pred njim je 14- dnevna lunina noč s temperaturami okoli minus 180 stopinj celzija in vprašanje je, če ne bo "zmrznil". A tudi, če to pomeni konec misije, so Kitajci lahko zadovoljni, saj že dosedanji rezultat uvršča misijo kot uspešno.

ORJAŠKA SKUPINA PEG NA SONCU AR-1944 SE VRAČA Orjaška skupina peg AR 1944 se spet vrača na "prednjo stran" Sonca. Na sliki je primerjava velikosti z Zemljo. V navadi je, ko neka skupina peg ponovno pride na "sprednjo stran", dobi novo oznako, čeprav gre dejansko za isto skupino peg "iz prejšnjega kroga". Nova oznaka je tako: AR 1967.

ŠE ENA SUPERNOVA Še ena supernova, tokrat v 50 milijonov svetlobnih let oddaljeni galaksiji M99 v Berenikinih kodrih (pod Velikim vozom, približno med Levom in Devico):

KAJ POMENI "M" V OZNAKAH GALAKSIJ, MEGLIC IN KOPIC Verjetno ste že opazili, da ima večina galaksij in meglic, ki jih omenjam, v oznaki neki "M" in številko. Ta "M" pomeni "Messierov objekt" in izhaja iz imena francoskega astronoma Charlesa Messiera (1730 - 1817), ki se je za astronomijo začel zanimati ob spektakularnem pojavu velikega - 6 repega kometa iz leta 1744, dodatno pa ga je prevzel pojav kolobarjastega sončnega mrka, ki se je iz francoskih krajev, kjer je bil doma, videl leta 1748. Postal je velik "lovec na komete" in je v svojem življenju odkril kar 13 kometov. Upodobitev 6-repega kometa iz leta 1744 Prav iskanje kometov pa ga je pripeljalo do tega, da je izdelal prvi popis kopic, meglic in galaksij, saj prav ti objekti zelo spominjajo na komete in če niso popisani, lahko zavedejo iskalca. Tako je nastal seznam 103-eh "motečih objektov", ki so bili tako prvič katalogizirani. Messier je nato postal bolj znan po tem seznamu, kot pa po kometih, ki jih je odkril. Seznam so po Messieru dopolnili še drugi astronomi, tako da danes poznamo 110 "Messierovih objektov", ki torej nosijo oznake M1 - M110. Seveda je objektov na nebu mnogo več, kot jih je v Messierovem katalogu in danes je za označevanje takih objektov v uporabi "New general catalog" (NGC). No, kljub temu se za stare znance iz Messierovega kataloga še vedno med astronomi bolj uporablja stara oznaka. Vsako leto astronomi celo organizirajo razne Messierove maratone, kjer tekmujejo med seboj, kdo bo v čim krajšem času s pomočjo teleskopa našel čim več Messierovih objektov. Takšni maratoni so občasno organizirani tudi pri nas.

VELIKA MOŽNOST IZBRUHA CME, USMERJENEGA PROTI ZEMLJI NOAA za danes napoveduje kar 80% možnosti za izbruh CME iz skupine peg AR 1967 v M-klasi in kar 50% možnosti za izbruh CME v najvišji, X-klasi. Ogromna skupina peg AR 1967 je prav zdaj obrnjena proti Zemlji in tako predstavlja dodatno grožnjo že tako zelo prizadetemu elektro-energetskemu omrežju. Trenutna slika Sonca z ogromno skupino peg AR 1967, obrnjeno proti nam

V petek, 07. februarja bo od 17h do 18h na radiu Ognjišče spet na sporedu astronomska pogovorna oddaja "Zanimivosti nočnega neba". Tokratni gost oddaje bo amaterski astronom Robert Terčelj, ki je "strastni lovec na sončne mrke". Opazoval jih je že 6 in še načrtuje ...