Okrogla miza ob Svetovnem dnevu srca

Okrogla miza ob Svetovnem dnevu srca

Ob Svetovnem dnevu srca, ki letos poteka pod geslom »En svet, en dom, eno srce«, vas Koronarni klub Mežiške doline in Občina Mežica vabita k udeležbi na okrogli mizi, ki bo potekala

v sredo, 28. septembra 2011, ob 17 uri v dvorani Narodnega doma v Mežici (Trg 4. aprila 4, Mežica)

Na okrogli mizi bomo spregovorili o možnostih učinkovitejše preventive in boljšem podpornem okolju za srčno-žilne bolnike. Vabimo vas, da s svojimi zamislimi in izkušnjami prispevate k plodni razpravi.

Ob 16.20 bo predstavitev vsebinske mreže NVO za zdravje (možnosti sodelovanja in vključitve v mrežo).

Vljudno vabljeni!

Prijave zbiramo na: info@srce-si.si ali na 02 821 51 93 (12:00 – 14:00).

O čem bo tekla beseda oz. par iztočnic v razmislek…

Kdo ima največji vpliv na naše zdravje?
So to zdravniki oz. zdravstveni sistem? Je le-ta dovolj učinkovit, oziroma, kje so potrebne izboljšave? Smo za lastno zdravje odgovorni ljudje sami, ki preko svojih staršev in skrbnikov v rani mladosti pridobimo ali ne pridobimo učinkovito zdravstveno vzgojo? Kakšno vlogo bi v zdravstveni vzgoji morali imeti vzgojno izobraževalni zavodi? Kakšna je vloga in vpliv medijev na osveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu? Kako lahko na izboljšanje zdravja in zdravstvenega sistema vplivajo nevladne organizacije?

Ali za strokovno obravnavo pacienta zadošča čas, ki ga zdravniku nalaga normativ?
V kolikšni meri se lahko zdravnik posveti svojemu pacientu? Ali imajo zdravniki čas, da pacientom v njim razumljivem jeziku pojasnijo bolezensko stanje, izvide in v pogovoru s pacientom predpišejo ustrezno zdravljenje in mu svetuje ustrezne spremembe življenjskega sloga.

Srčno-žilna obolenja so trenutno največji posamezni vzrok smrti v EU in predstavljajo približno 40% vseh smrti med obema spoloma. V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni srca in ožilja umre 8000 ljudi. Najbolj ogroženi so moški, med 54 in 64 letom starosti (zaradi bolezni srca in ožilja v tej starosti umre 33% moških in 10% žensk).

- Ali je dovolj pozornosti namenjene ljudem z ugotovljenimi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni?
- Kako bi se dalo izboljšati položaj srčno-žičnih bolnikov (brezplačen merilec srčnega utripa, na bolnika usmerjena oskrba v zdraviliščih itd.)?

Vsak dan v Sloveniji nenadni srčni zastoj doživi deset ljudi, od tega jih pet takoj umre. Številka letno doseže okoli 2000 mrtvih. Po srčnem zastoju imamo zgolj 5 minut časa, da ukrepamo. Avtomatični srčni defibrilator (AED) rešuje življenja, njegova uporaba je enostavna in varna, tisti, ki nudijo pomoč, pa z aparatom bolniku ne morejo škoditi.

- Ali prepoznamo znake srčnega zastoja in znamo ustrezno ukrepati?
- Ali je dostopnost AED-jev zadostna in ljudje dovolj poučeni o mestih postavitve?
- Ali bi moralo zdravstvo prednostno zagotoviti vgrajen defibrilator ogroženim za srčni zastoj?

O teh in drugih vprašanjih se bomo pogovarjali na okrogli mizi ob Svetovnem dnevu srca. Veseli bomo vsakega vašega odgovora, komentarja ali vprašanja, saj vsaka ideja lahko vodi v pozitivno spremembo!