Globalna sprememba mentalitete - planetarna transformacija in preporod človeštva Primeri iz filma Gregg-a Bradna na spletni strani www.VisualizeDaily.com sami po sebi prepričljivo govorijo o vplivu zavesti na materialni nivo. Že v preteklosti pa smo na področju psihologije s poskusi spoznali preverjene vplive sugestije ter prepričanj, na primer autogeni trening. Sem bi lahko uvrstili tudi poskuse z nocebo in placebo učinki ter poskuse s hipnozo, itd. Kvantna fizika prinaša dokaze tudi s svoje strani, zraven pa še teorijo. Esensko psihoenergijsko zdravljenje smatramo za obliko kvantne tehnologije zavesti. V našem nadaljnem tekstu želimo predstaviti možnost globalnega zdravljenja nezavedne smrtne mentalitete človeštva, kar bi lahko pomenilo ključni faktor za manj travmatičen zaključek sedanjega Eona. Če je temu tako, potem se moramo vprašati, kje in kako vse vpliva naša zavest na naše (fizično) življenje in kaj lahko storimo za izboljšanje. Ugotovimo lahko, da praktično ni področja kjer zavest ne bi imela tudi svojega materialnega odraza. Na žalost pa nam je samo manjši del lastne zavesti evidenten, večji del pa je izven dosega našega običajnega zavedanja. Ta večji del je podzavest, ki igra vlogo nekakšnega skladišča vtisov, občutkov, zaznav in misli našega življenja. Simbolično se vsebine naše podzavesti izražajo skozi sanje. Ta podzavestni, oziroma nezavedni del našega bitja ključno vpliva s svojo vsebino na naša življenja. Na nesrečo je podzavest prepolna usodno negativnih vsebin, ki prinašajo temu ustrezne rezultate in posledice v življenju. Vse to je skladno z Zakonom privlačnosti in kvantnimi zakonitostmi uma. Kako in zakaj podzavest lahko vpliva na naša življenja? Vzemimo naprimer nagon umiranja. Ta nezavedni »program« skuša dokazati in uveljaviti pravilo da so bolezni, staranje in umiranje neizogibni. Pri večini ljudi deluje žal 100% pravilno in uspešno saj ljudi na prikrit način vodi skozi življenje tako, da se pravilo, ki ga zastopa dejansko manifestira. Izjema so redki živeči nesmrtniki, ki so to evoluirali. Podobno je z drugimi negativnimi afirmacijami naše podzavesti, ki povzročajo neuspeh, nezadovoljstvo, slabe navade, itd. In kaj je tu potemtakem možno storiti ? Odgovor je, da moramo negativne vsebine počistiti, odstraniti, transformirati, če hočemo izboljšati svoje življenje. Odstraniti moramo psihomentalne strupe, ki se stalno kopičijo v podzavesti in potencialno ter dejansko ogrožajo naš obstoj. In spremeniti moramo negativne podzavestne vzorce, ki vodijo v neželjene življenske destinacije. Takoj se potem vprašajmo ali obstajajo načini in kakšni so glede prečiščenja in transformacije našega uma. Seveda obstajajo različne poti in načini. Eden med njimi, na katerega v določenih pogledih tudi sami stavimo, je seveda globalna vizualizacija in afirmacija, v našem primeru svetovna kampanja »Živim in ne želim umreti«. To bomo raje imenovali globalna sprememba kolektivne nezavedne mentalitete človeštva. Tak pristop lahko dejansko prinese planetarno transformacijo človeštva in s tem posledično pozitivne vplive na življenje celega planeta. Pri tem skušamo z nekaj ključnimi afirmacijami razširiti ideje, ki bi pri zadostnem številu vključenih ljudi, preko pozitivnih sinergijskih in povratnih učinkov, prinesle spremembo, oziroma preklop v kolektivno nezavedni sferi človeštva. Gre za afirmiranje nesmrtne mentalitete, ki prinaša mir in ravnovesje v svetu. Začnemo lahko preprosto tako, da razmišljamo ali je smrt neizogibna, ali pa je to na nek način naša izbira. Esenski mojstri in nesmrtniki vseh eonov smatrajo da se moramo znebiti samomorilnega nagona, ki posameznika nezavedno pelje v bolezni, nesreče, staranje in končno v fizično smrt. Na planetarnem nivoju pa so negativne masovne posledice sinergijskih učinkov kolektivne smrtne mentalitete vojne in naravne katastrofe. Zato predlagajo esenski mojstri in starešine izbrano ključno globalno afirmacijo, ki naj bi jo osvojilo zadostno število svetovnega prebivalstva za preklop in preobrazbo samomorilne mentalitete človeštva. To bi se moralo zgoditi na osnovi koherence, oziroma sinergije delovanja prisotne afirmirane ideje pri zadostnem deležu celotnega človeštva, podobno plazovitim procesom. Predlagana je sledeča osnovna in ključna afirmacija: »JAZ ZDAJ ŽIVIM. ZATO SO MOJI NAGONI K ŽIVLJENJU MOČNEJŠI OD MOJIH NAGONOV K SMRTI. Z JAČANJEM NAGONOV ŽIVLJENJA IN ZMANJŠEVANJEM NAGONOV SMRTI, ŽIVIM V VSE VEČJEM ZDRAVJU IN MLADOSTNOSTI.« Na nivoju transformacije posameznika se zavzemamo za spiritualno čiščenje uma, skupaj s postopki čiščenja fizičnega organizma. Vse to skupaj rezultira s prerojenostjo posameznika tako duhovno, duševno, kot fizično. Proces spiritualnega čiščenja se odvija praviloma v obliki skupinskih seans in ga včasih imenujemo tudi preporajanje. O tem smo podali krajši informativni opis v članku »Zavestno energijsko dihanje«, ker je ravno to dihanje bistvena osnova spiritualnega čiščenja. Tekst je na spodnji povezavi. www.scribd.com/doc/64711791/Zavestno-energijsko-dihanje Seveda pa so posamezniku na voljo tudi mnoge druge individualne metode, od afirmacij, autogenega treninga pa do hipnoterapije, regresoterapije, itd. Eseni med drugim predlagajo tudi karizmatično obnovo. Podajamo še nekaj pojasnil glede vplivov človekove podzavesti. Podzavestni zapisi izvirajo iz različnih okoliščin, pogosto kot posledica konfliktnih, negativnih, včasih za nas tudi travmatičnih izkušenj. Čas nastanka lahko sega tudi v prejšnja življenja, pomembno vplivajo zapisi rojstnih travm. Obstajajo pa tudi skriti in slabo raziskani vplivi, ki so kreirali in oblikovali kolektivno nezavedno sfero človeške rase. Iz podzavestnih vsebin nastajajo tudi iracionalna, negativna, omejujoča, (samo)uničevalna prepričanja in vzorci, ki človeško življenje degradirajo tako fizično, kot duševno. Negativna prepričanja programirajo negativno stvarnost človekovega življenja, pa tudi človeške rase. Sem spadajo neuspešnost in nesreče v življenju, ker imamo o sebi nezavedno slabo mnenje, ali ker verjamemo v nesrečo, poškodbo, bolezen, smrt. Zanimivo je opazovati te vplive v kolektivnih športih v smislu specifike nacionalnih mentalitet. Še pomembnejši pa so vplivi na planetarno civilizacijskem nivoju. Tu imamo v mislih predvsem človekov samouničevalni nagon, ki rezultira v ekološki katastrofi planeta, v vojnah in drugih negativnostih. Zelo aktualen je vpliv podzavesti na zdravje in staranje. Tako se naprimer vzorci nebogljenosti iz zgodnjega otroštva lahko odražajo v znakih demence. Na tem mestu spomnimo tudi, da so določeni primeri rakov in drugih težkih bolezni posledica negativne kreacije uma v podzavesti zaradi življenjskih okoliščin, s katerimi smo se napačno soočili in nismo uspešno predelali pripadajočih lekcij. Za ilustracijo povejmo še to, da skozi negativne učinke podzavesti lahko pride tudi do motenj sluha in vida, do psihosomatskih bolečin v križu in drugod ter raznih drugih težav, kar površno često pripišemo revmi, prehladu, išijasu, vnetjem in podobno. Lahko celo oglušimo, oslepimo, doživljamo nesreče, bolezni, staranje in na koncu umremo, ker nas v to sili prikrit nagon umiranja. Nagon umiranja je del običajne, toda nezdrave in nepotrebne smrtne mentalitete tega človeštva, ki ima svoj masovni odraz v vojnah in naravnih katastrofah. Dokler se ne znebimo svojega skritega samomorilnega nagona bomo nezavedno želeli smrt sebi in vsem ostalim ljudem, vključno vsem nam bližnjim in dragim osebam. Človeštvo pa bo še naprej nagibalo k vojnam, uničevanju planeta in samouničevanju. To pa so neskladne energije v procesu planetarne transformacije Zemlje in dimenzijskega prehoda na višji nivo. V kolikor človeštvo to ne reši samo s sabo in pri sebi se bo planet moral znebiti večine človeštva, kot se znebimo bolezni, parazitov in drugih škodljivcev. In nenazadnje ne gre pozabiti, da se tudi človekova karma aktualizira iz nezavednih programov podzavesti, ki se manifestirajo genetsko in skozi razne neželjene življenjske okoliščine. Iz vsega povedanega lahko vsaj približno razberemo, kako širok spekter vplivnih možnosti predstavlja čiščenje in transformacija podzavesti. Ta sega od dobrega počutja, življenjske energije, razpoloženja, pa vse do odprave simptomatičnih težav (tenzijski miozitis), potencialnih bolezni, podaljševanja življenja, transformacije neuspešnosti in potencialnih nesreč. Velik del tega spada v karmo, oziroma kvantno matrico in je možno spremeniti. Nekdo bi se utegnil vprašati, zakaj toliko govora o podzavesti in njenem čiščenju, ko pa je naslov teme »Moč globalne afirmacije«. Odgovarjamo, da brez spremembe nezavednih skritih vsebin ni možna nobena dejanska sprememba, ker nasprotna ali neusklajena vsebina podzavesti v vsakem primeru onemogoči zavestno hotenje. S čiščenjem negativnih vzorcev iz podzavesti, ki jih nadomestimo s pozitivnimi afirmacijami pa lahko dosežemo da naša podzavest celo podpira naše zavestne pozitivne izbire, namesto da jih onemogoča. Podali smo nekaj splošnih orisov za predlagano kampanjo »Živim in ne želim umreti«. Ta se navezuje na osvajanje nesmrtne mentalitete, na menjavo sedanjega Eona in tudi na procese dimenzijskega dvigovanja planetarnega nivoja matere Zemlje. Del nesmrtne mentalitete je tudi zavedanje da je naš duh že nesmrten in da se s fizično smrtjo življenje ne konča. Nesmrtna mentaliteta pomeni vstop naše zavesti v večnost in transcendiranje stalnih sprememb s katerimi se soočamo v materialni stvarnosti. Pojasnili smo da je čiščenje vseh aspektov človekovega bivanja ključno za osvajanje nesmrtne mentalitete, še posebej pa čiščenje podzavestnih negativnih vzorcev. Dodajmo še to, da mora biti intenzivnost čiščenja enaka ali večja od intenzivnosti tekočega onesnaženja. V tem primeru zmagujemo v bitki za zdravje, srečo in dolgoživost pod pogojem seveda, da naše telo zaradi zanemarjaanja ni že preveč in nepopravljivo degradiralo. Spiritualno čiščenje igra pomembno vlogo skupaj z drugimi postopki tudi v procesu duhovnega prebujanja. Morda prebujenje utegne biti celo vstopnica za prehod v Novo dobo, zagotovo pa prebujenje podpira tudi osvajanje nesmrtne mentalitete. Sedaj pa se ozrimo še na splošna vprašanja o smotru spreminjanja obstoječe mentalitete. Najprej povejmo da odločitev za spremembo lastne mentalitete po Zakonu svobodne volje ostaja v pristojnosti odločanja in svobodne volje vsakega posameznika. Vendar lahko ob tem govorimo tudi o zavestni usklajenosti, ali neusklajenosti posameznikove volje s tokom Evolucije. S tem pa se tudi odločamo ali bomo služili širšim višjim interesom, ki so del predvidenih globalnih Evolutivnih sprememb ali pa bomo služili le svojim nižjim osebnim izbiram, ki so pod vplivom negativnih in destruktivnih vzorcev podzavesti. Te odločitve vsakega posameznika so seveda tudi odraz njegove osebne evolutivne stopnje in rezultat pretekle karme in dharme. Razumeti moramo da se globalna Evolucija ne more zaustavljati pri tistih, ki so neusklajeni z njenim tokom. Razplet planetarne transformacije tako lahko posledično poteka bodisi s popravljanjem obstoječega stanja na osnovi nujnih sprememb, ali pa z popolnim uničenjem, ki mu sledi nov začetek. Esenski projekt »Živim in ne želim umreti« se zavzema za prvo pot. To je pot popravljanja in transformacije. Smoter Projekta smo praktično in podrobno argumentirali skozi vprašanja in odgovore v točki 3 besedila s spodnje povezave. http://www.scribd.com/doc/55888734/Komentar-o-%C5%BDivim-in-ne-%C5%BEelim-umreti- oziroma v besedilu na povezavi. http://www.pozitivke.net/article.php?story=20080210125118859&query=%258Eivim%2Bin%2Bne%2B%259Eelim%2Bumreti Zaradi možnosti promocije in širjenja idej nesmrtne mentalitete na angleško govorno jezikovno področje in globalizacije smo pripravili tudi skrajšan prevod tukajšnjega teksta, ki je na povezavi http://www.scribd.com/doc/68811798/The-Power-of-Global-Affirmation. Za ideje in predloge v zvezi z nesmrtno mentaliteto lahko najdemo mnoge različne reference. Prav tako obstaja obilica gradiva v zvezi z drugimi tu izpostavljenimi vprašanji. V naš seznam referenc pa za začetek predlagamo 2 knjigi uglednih avtorjev, ki ju navajamo spodaj. - Dr. Deepak Chopra in Dr. David Simon: »POMLADITE SE, ŽIVITE DLJE« - Dr. Theodore A. Baroody: »Alkalizirajte ali umrite« Nekaterim pa bo morda bliže in bolj plastično doživeto, če si ogledajo sledeče filme, ki jih predlagamo kot dopolnitev in podporo tej temi: - Matrix - 7 znamenj - Kaj pa sploh vemo Prvi film v veliki meri govori na svojstven način tudi o spopadanju z lastno podzavestjo. Drugi film še zlasti poudari izjemen pomen upanja in žrtve, tretji film pa govori o sodobnih znanstvenih vidikih v zvezi z delovanjem in učinki človekove zavesti. Fizična nesmrtnost kot potencialna možnost in svobodna izbira posameznika predstavlja manifestacijo Večnosti v materiji in cilj Narave v njeni zemeljski Evoluciji. Uveljavitev nesmrtne mentalitete je šele prvi, toda ključen razvojni korak posameznika in človeštva. Ne pomeni še realizacijo fizične nesmrtnosti ampak lahko pelje po Naravnih Zakonih Evolucije in na osnovi svobodne odločitve v tej naravno začrtani in podprti smeri razvoja. Obstajajo tudi številni in zelo tehtni razlogi da se odločimo za podaljšanje fizičnega obstoja v istem telesu. Ti se tičejo še zlasti hitrejšeega in lažjega razvoja posameznika in celega človeštva. Seveda to terja tudi dodatne ukrepe in skrb za ohranjanje fizičnega telesa v dobrem stanju. Osvojitev zahtevanih disciplin pa za večino ljudi ni prezahtevna naloga. Fizično nesmrtnost raziskuje tudi sodobna znanost. Omenimo naprimer možnost aktivacije takoimenovane »odpadne DNK«, kar je pogojeno s spremembo zavesti posameznika in kolektivno zavestjo človeštva. V tej fazi evolucije človeštva na Zemlji se resda zdi da določeni deli človeškega telesa nimajo regenerativnih sposobnosti in se je treba sprijazniti z njihovim propadom, Vendar je vse to le odraz trenutnega celokupnega razvojnega stanja, ki se spreminja po zakonih evolucije v smeri bodoče manifestacije Večnosti na »materialnem planu«. O tem govorijo različni izrazi, kot naprimer spiritualizacija, vstajenje, razsvetljenje, itd. Fizična Nesmrtnost je bila od nekdaj možna. Zmaga nad smrtjo se doseže z dolgoživostjo ali preobrazbo. Obe možnosti so osvojili jogiji in nesmrtniki vseh religij od začetka sveta. Smrt je popularna šele zadnjih 4500 let in to le zaradi zanemarjanja nekaterih načel. Možna je dematerializacija telesa in potovanje po vesolju, ali popolno poenotenje Duha, Duše in Telesa za vedno! To so že dosegli nekateri ljudje v prejšnjem stoletju. Omenjene možnosti so naraven proces in razburljiva pustolovščina! Naš Duh je že Nesmrten. Iz njega se preliva večnost v naša življenja.
MOČ GLOBALNE AFIRMACIJE
Pogovor v rubriki Aktualno doma in globalno.
Res, Zavest ponuja neslutene možnosti. Skupaj z zakoni kvantnega sveta ne zanika celo čudežev, kot so večno življenje, seveda je za to potrebno izpolniti mnogo če-jev in obiti mnogo ovir, ki ločijo običajnega povprečneža (smrtnika) od mojstra. Dejansko se zdi največja ovira pri doseganju nesmrtnosti ta, da živimo v okolju, ki nas na vsakem koraku opominja, da se staramo in da enkrat pride tovarišica s koso. Vsakič, ko praznujemo rojstne dneve, štejemo leta, tudi pri zdravniku, ko jih imaš 80 in več, te malo postrani gledajo, češ, kaj sploh še hočeš ... Enostavno se pričakuje od posameznika, da ni predolgo v breme družbi, ko je enkrat v penziji ... Če enkrat razčistimo s tem, kaj od nas pričakuje družba in kaj želimo iz sebe narediti sami in kaj od tega je bolj pomembno, smo na dobri poti, a hkrati na zelo spolzkem terenu. Kar naenkrat postanemo predmet spotikanja, obrekovanja, nesprejemanja, lahko smo popolnoma odrinjeni na rob družbe, skratka postanemo družbi v breme - označeni z oznako "neprilagojen" ... dokler ne ugotovimo, da je vse skupaj ena "igra" - velika igra - igra, katere pravil nas niso naučili v šoli - igra, katere pravila se nenehno spreminjajo - igra, v kateri poraz je lahko tudi smrt - in ko smrt sprejmeš kot svojo sopotnico, ko te opominja na to, da te čaka - ko spoznaš in si priznaš, da nisi večen - takrat se lahko začneš pogajat z njo - za vsak naslednji trenutek svojega življenja - morda ti uspe pogajati se z njo vse tja - daleč v večnost ...
Pot leži v tvojem srcu; SPRAŠUJ tam in ne tavaj; potrkaj glasno, ne odlašaj, kajti najprej se zdi, da te zvoki, ki tam odzvanjajo, zavajajo. In ko se vrata na stežaj odpro, razkrivajoč sence črne kot noč, se moraš ustaviti. Tam notri Mojstrovi so sli čakali potrpežljivo, da ti sporočijo: Mojster si ti sam. William Quan Judge (April 13, 1851 – March 21, 1896)
Astronom, dobro si zadel opis smrtne mentalitete s primeri iz našega vsakdanjega življenja. Ja, to je smrtna civilizacija in večina ljudi se tega ne zaveda in zato, ali pa iz drugih razlogov so brezbrižni do ponujenih "utopičnih" možnosti. Moramo pa tudi razumeti da je eden od razlogov zakaj mnogi ljudje žele "oditi", "pobegniti", "umakniti se". Včasih so pritiski življenja neznosni in človek bi "odšel". To je prikrit samomorilni nagon, četudi večina morda sploh ne razmišlja o fizičnem samomoru. Ampak taka misel je lahko že startni program za dejansko fizično "samoukinitev" bodisi skozi bolezen, nesrečo, staranje, itd. Tu je še nezadovoljstvo z lastnim življenjem, ki ni spodbuda za voljo do življenja. Morda je premalo povdarjen psihološki pozitivni učinek mentalitete "večnosti", torej implementacija tega duhovnega aspekta v mentaliteti, ki je prisotna v vsakdanjem življenju. Tako se večina ljudi spotakne ob domnevni "utopičnosti" fizične nesmrtnosti. Tudi fizično smrt se moramo naučiti sprejeti kot del večnega življenja. Mislim da bi tudi to spadalo v nesmrtno mentaliteto. In morali bi intenzivno delati na spremembi odnosa do zežav v življenju. Tudi v tem primeru bi morala določena načela iz duhovnosti postati afirmirana stališča slehernika v družbi. In še marsikaj bi bilo potrebno in možno storiti. Tako bi imel posameznik mnogo boljše vplive iz svojega družbenega okolja in to bi spet povratno vplivalo k še bolšemu vzdušju, itd. Ampak če poslušamo naprimer naše novinarje se mi zdi da iščejo in afirmirajo zlo, seveda to se bolje prodaja v civilizaciji s smrtno mentaliteto. Povsod se izpostavlja in povdarja negativnosti, zlo, jamra. Bedna mentaliteta. Duhovnost bo nujno morala postati imperativ vsakdanjega življenja, sicer so obeti za dobro življenje slabi.
Lepo pozdravljeni. Ko prebiram nekatere vsebine, v katerih so malce zamešane hruške in jabolka, bi želel podati sledeče: 1. V naravi ni dveh enakih dreves, dveh enakih listov... 2. Narava se ne ponavlja, temveč je večno nova. 3. Kljub temu, da vsako jesen vsi listje padejo z drevesa, spomladi ne zmanjka novih listov. Nesmrtnost gledati skozi prizmo trajanja, je zgrešeno. Nič vidnega, nič izmerljivega, nič materialnega ne traja večno, saj se vse nenehno spreminja. Novo življenje je v prenehanju starega in to se dogaja prav vsaki trenutek, razen seveda v naših glavah. Le v naših možganih, v našem skladišču spomina, umetno ohranjamo preteklost iz katere projiciramo bodočnost..., ter s tem lažne občutke trajanja. Ker smo vezani za fizično, za materialno, nas je strah prenehanja (smrti) tega fizičnega in zato izumljamo vse te pravljične, a neresnične umotvore o fizični nesmrtnosti. Povabiti smrt na razgovor in jo sprejeti kot sestavni del življenja, pomeni doumeti zgoraj napisano in videti življenje kot celoto, v povsem drugačni luči. Smrt in življenje sta brat in sestra, sta dejavnika večnih sprememb. Sledimo nekakšnim idejam o večnem življenju, ker ne vemo kaj pomeni gledati celostno. Žal razum ne zna drugače, zato si o celoti riše predstave, a nobena od le teh, ni celota sama. Zato smo že tisočletja tako zmedeni in prestrašeni. Življenje, Bog...je celota, ki je zaradi vseh silnih predstav o življenju in smrti, o večnosti in nesmrtnosti, ne živimo. Dragi prijatelji ljubezen je edina, ki nima ne začetka ne konca. Ker se nikoli ni rodila, tudi umreti ne more. Večnosti se ne da razumeti skozi razumske pristope, potrebno jih je opustiti vse po vrsti. Potem mogoče, ljubezen...večnost...Bog, enostavno je. Ko se kaj takega zgodi, odpadejo vsa vprašanja o začetku in koncu, o življenju in smrti. Vse je pojasnjeno, do zadnje celice. Z vso ljubeznijo do vseh. Mirko
Dragi panefin, se opravičujem vendar ravno ko berem tvoje prispevke,mi padajo razne stvari na misel. >>Dragi prijatelji ljubezen je edina, ki nima ne začetka ne konca. Ker se nikoli ni rodila, tudi umreti ne more.<< Kako to veš?
Osh-kosh pozdravljen. >>Dragi prijatelji ljubezen je edina, ki nima ne začetka ne konca. Ker se nikoli ni rodila, tudi umreti ne more.<< Kako to veš? Mirko: Ker se je ljubezen razodela, ko mene ni bilo. Ne moreš vedeti ničesar o njej, dokler ti si. Ali si ti, ali je ona. Ko pa ljubezen je, potem je večnost prisotna. Ta pa nima ne začetka, ne konca. To je resnična uganka, a je resnica. Lepo in mirno noč, dragi prijatelj osh-kosh. Mirko
O; Skrito Življenje, ki vibriraš v vsakem atomu; O; Skrita Luč, ki siješ v vsakem bitju; O; Skrita Ljubezen, ki objemaš vse v Enost; Naj vsak, ki čuti, da je eno s Teboj, Ve, da je zato eno z vsakim drugim. A.B.
panefin, <> Kako pa potem veš,da je prišla,če tebe ni? <Ali si ti, ali je ona.>> Kot si nekje zapisal,nekateri mešajo jabolke in hruške;med njimi si zgleda tudi ti.Hočeš povezati materialno z nematerijalnim,vendar ti ne uspe,le lepe besedne povezave. Brez akcije, ni nič. <> To je resnična uganka, a je resnica.>> To je res uganka,vendar zato, ker si nekje zapisal,da je najprej celota in potem v njej vse ostalo.Torej iz tega sledi : ko je večnost, je ljubezen prisotna.
Osh-kosh: Kot si nekje zapisal,nekateri mešajo jabolke in hruške;med njimi si zgleda tudi ti.Hočeš povezati materialno z nematerijalnim,vendar ti ne uspe,le lepe besedne povezave. Brez akcije, ni nič. Mirko: Povezati materialno z nematerialnim ni mogoče skozi dejavnosti razuma. Zato ti pravim, da ljubezen je, ko »mene« ni. Ta »mene« je ego, razum dragi osh-kosh, ki pa je za vse večne čase omejen s samim seboj in zato ne more povezovati materilanega in nematerialnega. V kolikor si morebiti prebral, v nekem mojem tekstu sem zapisal:"V NEDELOVANJU MISLI, RAZUMA, JE NAJVEČJE DELOVANJE". Le takrat je živo to o čemer tako vztrajno pišem in to nekaj ni omejeno. Nobeno ime ne ustreza temu stanju in zato se ga etikete ne dotaknejo. Šele v svobodi od vsega starega deluje novo, ki v sebi nima, zamer, sovraštva in mehanskih vzorcev obnašanja zbranih skozi tisočletja. To je prava akcija dragi prijatelj. Da ne bo pomote, še enkrat naj pojasnim vlogo misli in razuma: Seveda misel mora delovati v vsakdanjem življenju, saj je nosilec znanja, izkušenj kako kaj narediti in...vsega koristnega, a je ta ista misel v iskanju neomejenega, sama sebi ovira. Zato na tem področju stika z nematerialnim, mora utihniti. Bi lahko sedaj bilo bolj pojasnjeno zakaj je temu tako kot pišem in zakaj se ne trudim povezovati, materialno z nematerialnim? Osh-kosh, spoznati resničnost tega kar pišem, je najtežje od vsega česar se človek lahko loti, saj zgolj intelektualno dojemanje napisanega ni dovolj. Resničnost ali neresničnost vsega tega, mora spoznati um, srce in celoten človek. Pišeš še: <> To je resnična uganka, a je resnica.>> To je res uganka,vendar zato, ker si nekje zapisal,da je najprej celota in potem v njej vse ostalo.Torej iz tega sledi : ko je večnost, je ljubezen prisotna.« Mirko: Večnost = ljubezen = celota, je eno in isto. Zato lahko rečeš tudi tako kot si ti zapisal. Je enako. Hvala ti za tvoje komentarje, saj so smiselni in izražajo radovednost, dvom, ter raziskovalnost. To pa so za mene vrline pravih raziskovalcev, ki ne kupujejo ničesar na slepo. Lepo te pozdravljam, Mirko
Kdo ima moč, da loči val od oceana ? Kdo zmore določiti mejo med lučjo in temo ? Kdo je tisti, ki lahko reče "Jaz nisem" ? Kakšna je razlika med črnim pikslom na negativu in belim pikslom na pozitivu ? "Jaz nisem" je le odsev v ogledalu tistega, ki pravi "Jaz sem" - le razlika v polariteti ... A tisto, kar ne moremo izraziti, je prav to, kar dobimo, ko se združita "Jaz sem" in "Jaz nisem" - dualnost se zlije v enost ... in spet prvotno vprašanje: Kdo ju lahko loči ? Kdo ju lahko razlikuje ? "Razum" ? "Ne-razum" ? Morda njun seštevek ? Namig iz kvantne fizike: Svetloba je lahko curek fotonov, torej materialnih delcev, lahko pa je valovanje, torej ne-materialna energija - a v bistvu je oboje hkrati !
Zavest kot opazovalec... http://icarus.dzs.si/biomreze/bio_10.htm
Panefin, <Zato ti pravim, da ljubezen je, ko »mene« ni. Ta »mene« je ego, razum dragi osh-kosh, ki pa je za vse večne čase omejen s samim seboj in zato ne more povezovati materilanega in nematerialnega. >> Tu nekaj ne štima.Kdo je ta, ki loči razum od ljubezni? <> V kakšnem smislu največje delovanje : materijalnem ali nematerijalnem? <> A lahko opišeš to stanje? >>Šele v svobodi od vsega starega deluje novo, ki v sebi nima, zamer, sovraštva in mehanskih vzorcev obnašanja zbranih skozi tisočletja.<< Hočeš reči,da čustva ne delujejo dokler jih zavestno ne aktiviraš? <<Osh-kosh, spoznati resničnost tega kar pišem, je najtežje od vsega česar se človek lahko loti, saj zgolj intelektualno dojemanje napisanega ni dovolj. >> Na kaj bi moral biti pozoren pri tem spoznavanju? Resničnost ali neresničnost vsega tega, mora spoznati um, srce in celoten človek.
link za ogled videa o meditaciji in dihanju z Deepak Chopro http://secretsofmeditationlaunch.com/
U_WAU, dober link !!!! Hvala Danilo !
[QUOTE][u]Quote by: Astronom[/u][p]U_WAU, dober link !!!! Hvala Danilo ![/p][/QUOTE] Ja hvala Mitji Peruš-u da je dal knjigo na internet zastonj. Kar se pa tiče JAZ SEM ----JAZ NISEM pa bi morda glede na nevrolingvistično programiranje (NLP-osnove) rad dodal, da podzavest presliši nikalnice. Tako naprimer pri izgovorjenem: NISEM ŽEJEN, podzavest zazna samo : ŽEJEN in postanemo žejni. V slovanskih jezikih uporabljamo več nikalnic kakor pri drugih kar ob nepremišljeni uporabi lahko privede da je rezultat obraten kot si zavestno želimo-govorimo. Naprimer, pri avtosugestijah naj nebi nikoli uporabljali nikalnic. Sicer pa "jaz nisem" nima tega kdo povedati, saj ni zavesti ki bi to opazila. Kot rečeno, se je nikalnicam dobro v čimvečji možni meri izogibat in razmišljat pozitivno.
Hvala, Danilo ! Natanko na to sem želel opozoriti z zgornijimi vprašanji. Tudi za NE-DELOVANJE MISLI namreč to isto velja ... Zavest ne razlikuje zrcalne slike od originala ... Je pa super link ! Še enkrat hvala ! Mitja Peruš je res zakon ! B)
Astronom: Jaz nisem" je le odsev v ogledalu tistega, ki pravi "Jaz sem" - le razlika v polariteti ... Zavest ne razlikuje zrcalne slike od originala ... Danilo: Naprimer, pri avtosugestijah naj nebi nikoli uporabljali nikalnic. Sicer pa "jaz nisem" nima tega kdo povedati, saj ni zavesti ki bi to opazila. Kot rečeno, se je nikalnicam dobro v čimvečji možni meri izogibat in razmišljat pozitivno. Mirko: Draga prijatelja Astronom in Danilo, strinjam se z obema ko opozarjata in navajata, da »jaz nisem« je le nasprotje »jaz sem«, a le v kolikor sta oba navidezna nasprotja, še zmeraj produkt delovanja razuma. Ves čas poskušam pojasniti, da ravno tak intelektualni, razumski pristop, nikoli ne more doseči stanja v katerem ni nasprotij. V kolikor v samih koreninah spoznam, da sta oba ta miselna stanja le dve polovici enega in istega razuma, enega in istega jaza, potem nisem vezan za nobenega. Ker torej globoko v sebi vidim, da je jaz sem in jaz nisem, en in isti jaz, opustim oba miselna konstrukta. Revolucija v možganih (preskok) se torej zgodi, ko jaz v celoti utihne. To je stanje enosti in zaceljenosti v katerem jaz ni v ospredju in zato prenehajo vse razumske špekulacije o tem stanju. Ko to stanje je, potem ono nikakor ni nasprotje ničemur, saj je to stanje celote. Do tega stanja ne prideš s potrjevanjem in pozitivnim pristopom, temveč z negacijo vsega starega, vsega razumskega, torej ko jaz utihne, ko skopni. Prijatelja drugače pač ne gre. Špekulirati o tem stanju iz stanja dvojnosti je neplodno, saj ostajaš za zmeraj pred vrati tega stanja. Zato je potrebno opustiti vse zgrešene pristope od znanstvenega…do verskega. To je preprosto stvar pristopa brez izbora, na vse ali nič. Srečno obema in hvala za vajine poglede. Mirko
še en link o meditaciji z Deepak Chopro http://secretsofmeditationlaunch.com/4-5/ Meditacije za boljše spanje in proti OKM.
K tej temi se izvrstno podajajo odgovori Gregg-a Bradna iz intervjuja spletne knjigarne Cangura na spodnji povezavi http://www.cangura.com/vsebine/gregg-braden.php Svojo verzijo tega neekskluzivnega intervjuja pa je objavila tudi oktobrska številka Naše žene. Žal na spletu ta vsebina ni dostopna. Zdi se mi da se pojasnila Gregga Bradna v precejšnji meri skladajo s tukajšnjim prispevkom Slovenskega društva za psihične raziskave o moči globalne afirmacije.
K temi bi dodal še komentar v zvezi s tistim delom intervjuja Gregg Bradna, kjer govori o menjavi tega zemeljskega obdobja z novim. Star model civilizacije se torej korigira ali zamenja s popolnoma novim. Mnogi še vedno razmišljajo v okvirih propadle paradigme napol preteklega sveta, kamor sodijo borba za preživetje, oblast, revščina, pomanjkanje, vojne, izkoriščanje in uničevanje. Vendar obstaja teoretična in praktična možnost za mnogo popolnejšo, humanejšo in srečnejšo civilizacijo ki bi temeljila, na plemeniti, modri uporabi znanja, tehnologije in naravnih resursov za skupno dobro vsega človeštva. To ni utopija ampak možnost tega trenutka če se človeštvo odloči zanjo in opusti stare načine razmišljanja in ravnanja, ki bodo v bližnji prihodnosti še očitneje in hitreje sami propadali. V filmskih nadaljevanjih z naslovom Zeitgeist so prikazani vzroki za sedanje več kot očitno propadanje. Prikazana pa je tudi možnost globalne napredne ureditve temelječe na pravičnosti, znanju in sodelovanju vsega človeštva za skupno dobro in razvoj. Pred nami je torej izziv kako opustiti stare vzorce navad in prepričanj in poiskati nove, boljše možnosti ter jih udejaniti. Mnogim to ne bo lahko saj gre za navezanost na do sedaj afirmirano stvarnost, ki pa ni edina možna, sploh pa ne najboljša. Dejansko smo ljudje čudna bitja, saj smo se pripravljeni za vsako ceno krčevito držati starega, uveljavljenega čeprav nas to vodi v propad in čeprav so ponujene mnogo boljše možnosti. Gregg je jasno razložil da smo v obdobju kreiranja novega modela sveta in vse možnosti imamo za to da zaženemo boljše in pozitivne energije. Le pravilno in dobro se moramo odločiti vsi skupaj.
Priča: Gregg je jasno razložil da smo v obdobju kreiranja novega modela sveta in vse možnosti imamo za to da zaženemo boljše in pozitivne energije. Le pravilno in dobro se moramo odločiti vsi skupaj. Mirko: Zagnati boljše in pozitivne energije...,le pravilno se moramo odločiti... V zgornjih stavkih je izražena gola ideja, zasnovana na starem umu. Te pa nikoli ne pripeljejo nobene nove kakovosti, iz preprostega razloga ker so te ideje projekcije starega. V kolikor bi korenita sprememba nas samih in sveta, bila nekaj tako lahkega, da bi se le odločiti morali, potem bi se vsi takoj odločili za mir in blagostanje, radost, srečo...ljubezen. Toda to žal ne deluje. Zagnati boljše in pozitivne energije ni mogoče, saj je tak pristop k spremembi napačen sam po sebi. Zakaj? Želeti biti boljši, pozitiven pomeni biti v konfliktu s slabšim, negativnim. To ni nič drugega kot bežanje pred spoznavanjem resničnosti (sebe, odnosov...) take kot je. S takim pristopom se do celote ne pride. Gre za stare tradicionalne vzorce in prepričanja, katerih se tvorec takih idej sam ni osvobodil. V bistvu so to povsem zgrešene ideje omejenega razuma, ki se prav lepo igra svojih neplodnih iger, ob čemur se mu še dozdeva kako osvobaja sebe in svet. Dokler sami ne bomo uvideli, da slediti katerikoli ideji je pogubno ker so se še vse izrodile, tako dolgo bomo živeli v iluziji, da se nekaj premika, da se spreminjamo mi in svet, v resnici pa se vrtimo v začaranem krogu starega. Na koncu zmeraj pristanemo tam kjer smo bili, oziroma smo še bolj razočarani in zmedeni. Pri tem ne enačim ideje o kaki tehnološki iznajdbi ali izboljšavi, saj govorimo o povsem drugem, življenjskem področju, o nas samih, ki pa smo živa bitja. Le s spoznavanjem sebe v soodnosih brez dodajanja ali odvzemanja k temu kar spoznavamo, bomo mogoče lahko uvideli, da nekaj takega kot je celota, narava, Bog... ni sama po sebi ne dobra, ne slaba in je ni potrebno izboljševati ali spreminjati. Paradoksalno, a le navidez. V resnici je v tem razkritju in v takem pristopu do spoznavanja samega sebe, vsebovana ta temeljna revolucija naše zavesti. Le to prinese novo kakovost, ki jo svet potrebuje. En sončni pozdrav dragi Priča. Mirko
Točno tako panefin.
Domnevam da vem kaj hočeš povedati Panefin in seveda to ni sporno zame. Vendar je to kar ti zastopaš tako vstrajno samo en kamenček vsega ostalega kar je predmet (tukajšnje) obravnave. Ne bom se spuščal v to kaj ti dojemaš kaj pa ne, pač pa ti bom poskušal dati en konstruktiven namig. Preprosto gre za to da je za komunikacijo potrebna konvencija o jeziku in raznih drugih stvareh. Sicer je vse skupaj podobno množici trobil razničnih vrst, ki vsako sliši in razume edinole samo sebe in to mu zadostuje. Morala pa bi se ta trobila vprašati o lastnem smotru. Ampak ker so prepričana da so že del popolnosti božje stvarnosti ni potrebno drugega kot nadaljevati s svojim početjem.
Dragi iz društva, ki ste uvodoma zapisali: .."In kaj je tu potemtakem možno storiti ? Odgovor je, da moramo negativne vsebine počistiti, odstraniti, transformirati, če hočemo izboljšati svoje življenje. Odstraniti moramo psihomentalne strupe, ki se stalno kopičijo v podzavesti in potencialno ter dejansko ogrožajo naš obstoj. In spremeniti moramo negativne podzavestne vzorce, ki vodijo v neželjene življenske destinacije. Takoj se potem vprašajmo ali obstajajo načini in kakšni so glede prečiščenja in transformacije našega uma. Seveda obstajajo različne poti in načini. Eden med njimi, na katerega v določenih pogledih tudi sami stavimo, je seveda globalna vizualizacija in afirmacija, v našem primeru svetovna kampanja »Živim in ne želim umreti«. To bomo raje imenovali globalna sprememba kolektivne nezavedne mentalitete človeštva. Tak pristop lahko dejansko prinese planetarno transformacijo človeštva in s tem posledično pozitivne vplive na življenje celega planeta. Pri tem skušamo z nekaj ključnimi afirmacijami razširiti ideje, ki bi pri zadostnem številu vključenih ljudi, preko pozitivnih sinergijskih in povratnih učinkov, prinesle spremembo, oziroma preklop v kolektivno nezavedni sferi človeštva. Gre za afirmiranje nesmrtne mentalitete, ki prinaša mir in ravnovesje v svetu. ..." ... Komajda lahko verjamem, da se še vedno oklepate nečesa, kar na dolgi rok ne deluje, pa čeprav omenjate, da je to le eden od načinov. Pričakovati bi bilo, da ste vsaj malo v stiku z napredkom na tem področju in raje širite tisto, kar dejansko deluje tudi na dolgi rok. Kup stvari katere ste zapisali je namenjeno zgolj držanju ljudi na vrvici. Seveda dokler imajo denar da plačujejo to newagevsko šaro. Nočem vas užaliti in verjamem da se trudite pomagati tistim, kateri še verjamejo, da jih bo protibolečinska tabletka rešila razlogov za bolečino. Afirmacije niso nič drugega kot povoj čez gnojno rano. Pričakovati bi bilo, da ste kot društvo na tekočem z najpomembnejšimi in najosnovnejšimi stvarmi. Panefin, tebi pa iskrene čestitke.
Dragi Gost, vesel sem, da so ljudje kot ste vi, ki ne nasedajo instant ponudbam na "duhovnem" trgu. Še bolj pa me veseli, da znate na kulturen način izraziti to kar vidite. Ravno tak aktiven odnos izražanja svojih pogledov lahko nekomu, ki je preveč naiven ali nebogljen, da misliti. Najhujše kar se lahko takemu posamezniku zgodi je, da slepo posnemajo kar jim drugi pravijo, še posebej če je to pod plaščem mamljivih imen, kot je v primeru tega društva. Zato je zdrava kritika največ kar nekomu v takih primerih lahko daš. Hvala vam in veliko sreče, Mirko
Tako zateženih, trdokožnih, nekorektnih negativcev in bučmanov kot sta vidva pa se zlepa kje ne najde ampak tudi taki morajo obstajati da je svet popoln. Celo MC je pravi biser v primerjavi z vama, itak.
Nekdo je rekel, da smo vsi biseri. Kaj pa veš kako je s temi biseri. To kar se navidez sveti, je včasih..., lahko marsikaj. Da bi to spoznal, je potrebno ogledati si biser in to ne le površno, sicer lahko živiš v iluziji. Kdo pa pravi, da mnogim ravno iluzije niso na prvem mestu? To življenje vse dopušča. Velik objem, Mirko
Očarljiv primer enoumja, pardon najvišje enosti, ki sta jo izpričala panefin in gost. Vendar obstaja utemeljena bojazen da trudapolno in vstrajno opozarjanje panefina pred nevarnostmi zlorab, prevar in drugih možnih hudih posledic ne bo doseglo svojega vzvišenega namena, da bi ljudi obvarovalo pred temi negativnimi posledicami. Glavne razloge pa vidim v hudi nekonsistentnosti izražanja teh opozoril, v neargumentiranosti, v odsotnosti kakršnekoli alternativne ponudbe in končno v nekonkretnosti ter neotipljivosti opozoril. To zadnje lahko na kratko ponazorim s konkretnim vprašanjem, naprimer kakšne hude in negativne posledice bi utegnile doleteti praktikante pozitivnih afirmacij ? Za ostale pomanjkljivosti v opozorilih panefina pa sem presodil da bo najbolje če si sposodim prirejen Vinetujev esej o vojeglavosti. Za uvod pa morda poglejmo nesmiselnost in nezdružljivost istočasnega zavzemanja za lastno pamet obenem s konceptom neke brezumne enosti. To se popolnoma izključuje, kajti bi Vinetou znal povedati da ni prostora hkrati za Manitujevo voljo in svojeglavost lastnega uma ali ega. Več ega, manj enosti. Še en primer očitne pojmovne zmedenosti pa je poskus argumentiranja opozorila da s starim ne moremo priti do novega. Najvišja enost spoštovani panefin izključuje kakršnekoli časovne opredelitve, sicer to ni najvišje eno ampak svojeglavi in samovoljni konstrukt, ki mu manjka znanje o osnovnih uveljavljenih pojmovnih kategorijah. Te so potrebne za uspešno komunikacijo, če ne želimo biti trobilo ki sliši in razume samo sebe, drugim pa je neslišen in nerazumljiv. To je konvencija o skupnem jeziku, abecedi, simbolih in podobno kar sem že omenjal. Apriorno in kategorično odklanjanje zunanjih idej, predlogov, metod zaradi domnevne zlorabe, izkoriščanja in podobno se zdi skorajda paranoično in avtistično. Zato je nujno potrebno opozorilo o nezdravosti takih stališč, saj je odprtost eden od imperativov napredka. Seveda je treba dati mesto tudi presoji in odločanju z lastno glavo. Koneckoncev sploh ni drugega načina dojemanja sebe in sveta kot po sebi, torej po svojem umu in srcu. Nihče ne more misliti in čutiti namesto nas in zato je tolikšno povdarjanje svojeglavosti čisto nepotrebno. Ampak ob tem naletimo še na zahtevo po uporabi lastne glave brez razuma, kar naj bi bilo edino pravo. Potemtakem bi bilo edino pravo merilo našega ravnanja to kam se stohastično obrne lastna brezumna glava. Tu pa se konča področje zdrave pameti. Zato se Vinetou sprašuje kako potem uporabiti lastno glavo brez uma. Morda kot stohastični projektil, ali za balinanje? Seveda pa svojo glavo vsak lahko uporabi namesto za balinanje (brez uma) tudi za sprejetje stvarnosti onstran lastne (omejene) glave. Vinetou smatra da z lastno glavo lahko dokažemo samo omejenost lastne glave. Vinetouju se zdi vseeno ali je tuja ali lastna glava na vratu, če je ona »osvobojena« vsega razuma. To kar je povedano sestavlja Vinetujev paradoks misleca z lastno brezumno glavo. Vinetou tudi smatra da so potrebni moč, pogum, znanje in spretnost da bi človek splezal na vrh lastnih plankov, morebiti bi se dalo na nek način tudi katapultirati lastno brezumno glavo preko lastnih plankov (transcendentalni katapult). Potem se šele vidi kaj je lastna glava kaj pa vse ostalo. In to je tudi potreben in zadosten pogoj za razrešitev paradoksa. Vinetou je bil na divjem zahodu, pa na Plitvičkih jezerih, ampak on ne verjame da je vse to res. Kaj je torej res sprašuje Vinetou panefina in kako bi on to dokazal, ali zanikal. To pa je Vinetou-jev koan ki bo pomagal vsem potencialnim svojeglavim mislecem z lastno (brezumno) glavo da se odciklajo iz svojeglavega eksistencialnega brezumja. Seveda so stališča dogmatskih fanatikov in raznih drugih zaslepljencev pod vsakršnim nivojem ki bi lahko predstavljal oporo napredku, ampak so pod tem nivojem tudi mnoga "svojeglava" stališča. Kajti kategorična "svojeglavost" je oblika samozaciklanosti prav tako kot je to tudi verski fanatizem. Dogmatsko fanatično verovanje je resda inducirano od "zunaj" toda manifestno je v "lastni glavi" fanatika, dogmatika, zato v pogledu (ne)konstruktivnosti ter (ne)odprtosti niti ni zelo oddaljeno od "fanatičnega skeptika", ali od "fanatičnega svojeglavca" katerekoli vrste. Kajti odkrivanje "tople vode" ali prehod čez reko po vodi, tam kjer je most je milo rečeno neobičajno. Vendar če smo realni je to kar malo bolano kadar govorimo o svojeglavosti. Skrajni primer zaciklanosti pa bi seveda bil, če nekdo postavlja svoj most zraven obstoječega samo zato ker ni bil postavljen "z njegovo glavo". In podobno ubog je tisti človek, ki bi zahteval znanstvene dokaze o trdnosti za vsak most predno bi se napotil po njem preko reke. Stanje da nekaj verjamemo v sebi bi bilo površno počez enačiti z versko dogmo ali z lahkovernostjo. Obstajajo številni znanstveni dokazi s področja psihologije, ki kažejo na (metafizično) vplivno moč prepričanj. Tako kot velja za vse stvari v Naravi da niso niti slabe, niti dobre velja to tudi glede predznaka pri uporabi moči osebne vere in prepričanj. Človek sam dodaja predznak. Gregg Braden je na www. VisualizeDaily.com predstavil kar zanimive dokaze o (metafizični) moči zavesti. Seveda to ne moremo vsakemu vsiliti kot dokaz, vendar pa je težko oporekati resnost in doslednost prikazanih poskusov pod kontrolo in pred kamero. Tako bi bil moj zaključek da je naša prihodnost odvisna tudi od kakovosti naših stališč in še zlasti prepričanj. Po Heisenbergu opazovalec soodloča o izidu eksperimenta. "Opazujemo" pa na osnovi naših stališč, prepričanj, tudi vere, če je komu tako bliže, mar ne ?
Tale zadnji sestavek Priče pa enostavno moram pohvaliti. Zelo lepo in razumljivo napisano!
Kar pogumno priča s svojimi prepričanji. Vsak gre po svoji poti in vsak na njej spoznava kaj je začasno in kaj trajno. Le iz lastne izkušnje se lahko naučimo, preobrazimo. Ne nameravam ti oporekati. Tvoja prepričanja, tvoja pot. Mnogo ljudi sledi afirmacijam in to je njihov problem. Včasih čisto iz dobre volje opozorim na stvari, ki jim lahko dolgo držijo zaprte veke, jih utrjujejo v iluziji. Lep dan ti želim.
Pozdravljen Priča. Priča: To zadnje lahko na kratko ponazorim s konkretnim vprašanjem, naprimer kakšne hude in negativne posledice bi utegnile doleteti praktikante pozitivnih afirmacij ? Mirko: Nekje v svojem tekstu si zapisal, da narava sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Sprašujem se zakaj tega dejstva, te resničnosti, ki je zunaj polja dvojnosti pozitvno-negativno, ne želimo videti točno takega kot je, temveč ga moramo nenehno barvati s svojim subjektivnim prizvokom? Točno to namreč počnemo tudi z igro t.i. pozitivnih afirmacij. Še bolj kot pa brez njih, si zastiramo realen pogled na to kar nima predznaka +,-. Dragi Priča, take afirmacije te še bolj odtujijo od realnosti ampak ker tega nisi zavesten, boš pač to izvajal in si domišljal kako napreduješ, postajaš boljši… Namesto odpiranja oči za celoto, se še bolj vežeš in omejuješ, krepiš ego. Toda taka pot ustvarja le nove konflikte, saj negativnega na tak način ne moreš nikoli premagati ali ga transformirati. V sami pozitivni afirmaciji se skriva negativno. To dvoje zmeraj gre skupaj, saj se nasprotja vsebujejo. Ker tega nismo zavestni ustvarjamo nove in nove delitve med ljudmi. Le poglej današnje elite in proteste, ki se dogajajo zoper njih v svetu. Poglej kam pripelje ločevanje na boljše in slabše, več vredne in manj vredne tudi v duhovnosti. Imaš vzvišene, svete (beri pozitivne) in tiste, ki to niso. Med njimi je prepad in sovraštvo. Pri tovrstnih afirmacijah torej gre le za kozmetične navidezne spremembe, v resnici pa se problemi le nadaljujejo in še bolj poglabljajo. To se dogaja preprosto zato, ker se človek ne želi spoznati točno takega kot v resnici je, pa čeprav bil pozitiven ali negativen. Z zanikanjem resnice o sebi, gojiš laž, mar ne??? Le z resnico se do resnice pride, ne pa s potvarjanjem le te. Ničesar se nismo naučili iz ziodovine, a se imamo za neznansko pametne. Priča: Zato se Vinetou sprašuje kako potem uporabiti lastno glavo brez uma. Morda kot stohastični projektil, ali za balinanje? Mirko: Nič kolikokrat sem pisal, da s prenehanjem omejenosti, vstopi inteligenca, ki to omejeno vsebuje, obratno pa ne. V manjše večje ne more vstopiti. V tem je ves odgovor dragi Priča in to je ta uganka, ki te tare. Torej nikakor nisi bebast zato ker si kot omejen, prepustil mesto večjemu, univerzalnemu, zaceljenemu, celostnemu. Bebasto dejanje je krepiti in zagovarjati do onemoglosti to kar je omejeno, čeprav vidimo na vsakem koraku posledice primata tega omejenega. Priča: Vinetou je bil na divjem zahodu, pa na Plitvičkih jezerih, ampak on ne verjame da je vse to res. Kaj je torej res sprašuje Vinetou panefina in kako bi on to dokazal, ali zanikal. Mirko: Resnico spoznaš, ko utihneš ker si spoznal da si omejen. Vse do takrat pa vidiš le lastne prispodobe resnice, torej povsem subjektivni opis in predstavo le te. Ta dva stanja se razlikujeta popolnoma. Zato jaz o tvojem divjem zahodu in Plitvičkih jezerih ne sodim. Ti veš. Priča: Seveda so stališča dogmatskih fanatikov in raznih drugih zaslepljencev pod vsakršnim nivojem ki bi lahko predstavljal oporo napredku, ampak so pod tem nivojem tudi mnoga "svojeglava" stališča. Kajti kategorična "svojeglavost" je oblika samozaciklanosti prav tako kot je to tudi verski fanatizem. Mirko: Vse je odvisno od tega kdo postavlja pravila igre in določa kaj je zaciklanost. Kaj pa če bi zaciklanost lahko bila teorija in kategorične trditve o pravilnosti pozitivnih afirmacij??? Bi kaj takega bilo mogoče? Priča: Stanje da nekaj verjamemo v sebi bi bilo površno počez enačiti z versko dogmo ali z lahkovernostjo. Obstajajo številni znanstveni dokazi s področja psihologije, ki kažejo na (metafizično) vplivno moč prepričanj. Mirko: Še enkrat. Kaj želiš videti? To v kar se prepričaš, ali to kar dejansko je??? Kot kaže se ravno v tem razlikujeva najbolj. Hvala ti za tvoje odkrite komentarje. Mirko
»Glavne razloge pa vidim v hudi nekonsistentnosti izražanja teh opozoril, v neargumentiranosti, v odsotnosti kakršnekoli alternativne ponudbe in končno v nekonkretnosti ter neotipljivosti opozoril. To zadnje lahko na kratko ponazorim s konkretnim vprašanjem, naprimer kakšne hude in negativne posledice bi utegnile doleteti praktikante pozitivnih afirmacij ?« iščeš dokaze? in nato sledi kontradiktornost: » In podobno ubog je tisti človek, ki bi zahteval znanstvene dokaze o trdnosti za vsak most predno bi se napotil po njem preko reke. » Katere dokaze rabiš ti? Znanstvene ali ne? Mislim, da je vseeno katere. Ti zahtevaš odgovor, ki bo hkrati dokaz, pa vendar pišeš, da ubog je tisti, ki jih rabi. Priča, si ubogi, naduti napihnjenec. Nimaš nobenega lastnega spoznanja, invalid z berglami iz besed tujcev. Lepiš nase masko nekega izmišljenega indijanca, pri tem si v vsem tem izgubil samega sebe, ker v vsem tem tebe ni, a razumeš? Ti ne obstajaš ti, obstajajo le tuja spoznanja in tuje besede, ena sama šema, tebe pa ni nikjer. žalost...
No takole ti odgovorim "le kje si" predno te Vinetou pošlje domov z nezadostno oceno. Ne pričakujem, še manj pa zahtevam dokaze ampak le kaj bolj otipljivega kot je spuščanje neke domnevno ezoterične megle, še te karakteristke se ne da zanesljivo ugotoviti o tej megli. Jaz ne zahtevam in ne rabim dokazov, človek (človečka), ali ne kapiraš iz konteksta. Tudi ne zahtevam odgovor, sploh pa ne od tebe, ki nič ne kapiraš ali pa se delaš takega(o) - (manj verjetno). "le kje si" hvala za tvoje etikete, me pa ne ganejo, kvečjemu zabavajo. Tako, da te spodbujam da pokaži ves svoj ustvarjalni leposlovni potencial. Glede izvora mojih lastnih spoznanj pa se je pokazala tvoja nadutost in smisel za brcanje v temo. Le od kje ti neverjetne nadnaravne sposobnosti da lahko ugotavljaš takole elektronsko izvor mojih spoznanj ? Pojdi raje domov, k'nede. O simboliki Vinetuja sem že pojasnil. Ni moj problem če nisi bral(a, o), ali pa nisi kapiral (a, o).
Tudi jaz se pridružujem Lininemu stališču.In bi samo malo dopolnil Vinetuja : Vinetou tudi smatra da so potrebni moč, pogum, znanje in spretnost da bi človek splezal na vrh lastnih plankov, morebiti bi se dalo na nek način tudi katapultirati lastno brezumno glavo preko lastnih plankov (transcendentalni katapult). Potrebno je imeti tudi srečo.
Pogum, disciplina, smelost in globoko, ponižno sprejemanje svoje usode (vloge) utegnejo biti tudi prinašalci sreče (celo žalostnih sreče). Na kratko bi še komentiral vprašanje afirmacij, kar so nekateri morda napačno razumeli, nekateri vprašanje predimenzionirali, nekateri pa so itak neozdravljivo in nepopravljivo ter trajno nekonsistentno "utrujajoči". (Zaradi slednjih je Vinetou obupal in skoraj dobil živčni zlom, čeprav sem ga opozoril da nima smisla ubadati se s takimi. Ampak je naivna dobričina vstrajal na konstruktivnih pojasnilih, potem pa se sedaj tolče po glavi, ko je bral zame sicer predvidljive in pričakovane repike določenih osebkov). O afirmacijah bi lahko napisal veliko iz svojih izkušenj, zato pri meni ne gre za neko slepo, ali teoretično prepričanje. Obstajajo različne vrste afirmacij, različni načini uporabe in različni nameni. V nekaterih primerih so lahko absolutno uspešne ob pogoju pravilne uporabe (empirično preverjeno na lastni koži - dobesedno), v drugih primerih neuporabne, jasno da niso neka univerzalna instantna rešitev za vse možne primere. Tako enostavno Življenje pač ni. In afirmacija ni samo tisto kar zavestno mentalno ponavljamo, je pojem mnogo širšega pomena. Ne bi šel na tem mestu pregloboko, ampak kar ni afirmirano v mikrokozmični zavesti zanjo to ne obstaja, razen v potencialu možnosti..... Toliko malo za ilustracijo o pojmu afirmacije. In vsi tisti, ki teoretizirajo (ali pa nevede "glumijo") o vsevišnji enosti, pa zaceljenosti in ne vem o čem vse še bi se lahko končno enkrat že zacelili še z afirmacijami in vsem ostalim kar jim gre ali pa jim bo še šlo v nos. Sicer jih bo vedno nekaj motilo v tem mozaiku Življenja, kar ne bodo sposobni sprejeti, tolerirati, še manj razumeti (če sploh kaj razen neartikuliranih lastnih svojeglavih idej), da ne bodo mogli biti zaceljeni. Sprejeti (še) afirmacije, ali pa karkoli drugega iz neskončne živopisne množice pojavnih oblik manifestacije Življenja je majhen delček na poti samozaceljevanja. Kar začnimo prijateljčki, neobstajanje ni isto kot zaceljenost. A seveda, učimo se sprejemati tudi neobstajanje, do razumevanja tega smo itak še zelo oddaljeni. In seveda na koncu iskrena hvala vsem ki sodelujete v tej igri, v kateri se tudi midva z Vinetujem učiva sprejemanja vsega in vseh in tako polagava kamenčke mozaika samozaceljevanja. (Vinetou še vedno pobira patrone ki so se mu stresli iz fišeklij, ko je butal z glavo ob tla spričo trdovratne napačne vstrajnosti nekaterih komentatorjev-ga bo že izučilo - Vinetuja - komentatorjev zaenkrat še ne, itak).
Priča kaj ti narediš ko vidiš kako luknjo na stezi, ali oviro preko katere bi lahko naslednji mimoidoči padel? Jaz na njo opozorim ali pa umaknem oviro v kolikor jo lahko. S temi afirmacijami je enako. Opozarjam: "Pazi luknja". Napačno razumeš to opozarjanje in pač misliš, da mene tako zelo motijo te afirmacije. Govoriš kako bom jih moral sprejeti kot del te celote. Seveda je del celote tudi vse sovraštvo tega sveta in vse napačne reči, ki jih počnemo že od svojega obstoja naprej. Zelo dobro vem, da sveta ne bom spremenil v kolikor ne spremenim sebe. V to sodi, da sprejmem tudi vse zunanje sovraštvo, ki me obdaja. Le v sebi ga lahko razgalim in le sebe lahko spremenim in to mi je jasno kot dan. Afirmacije take in drugačne niso torej moj problem, temveč problem mnogih, ki se ne zavedajo kaj le te sploh pomenijo. Ko se kdo spusti v komunikacijo o teh rečeh, je videti da si tega sam želi in smatram, da si lahko odkrito izmenjujemo poglede. Je pa zanimivo kako večini hitro popustijo živci in kak besednjak se kaj kmalu pojavi v takih komunikacijah. Ko zmanjka argumentov in potrpežljivosti, na plano pride resnični človek, ki se je skrival izza lepih in visoko pametnih besed. Točno tako stojijo te stvari in ne obratno, kot se ti morebiti dozdeva. Zato dragi Priča prav imaš, da se je potrebno učiti...učiti...učiti... Pri tem sploh ni pomembno kdo ima prav. Pomembno pa je kakšni so naši odnosi do koga, ki ne misli kot mi, saj smo v teh odnosih mi sami. Življenje je čudež, ki ga ne živimo ker smo preveč polni samih sebe in lastne pameti. Ta visoka pamet nas je pripeljala na rob prepada in še naprej se ji dozdeva kako vzvišena in nenadomestljiva je. Pa temu niti približno ni tako. En zelo velik pozdrav in z vsem spoštovanjem. Mirko
Priče, si kreten, navaden kreten! zrel si za polje, sam s sabo pogovarjaš. Idiot.
Dragi gost, saj ni potrebno žigosat nekoga četudi se tako obnaša kot priča. Če ne iz spoštovanja do drugega, je to dobro upoštevati iz spoštovanja in ljubezni do sebe. Vsaka ocena in predvsem sodba se ti vrne kot bumerang... Iz njegovih reakcij lahko dobro vidiš, kaj naredijo afirmacije. Ko popusti njihov "učinek", se pokaže pravi obraz. Lep dan ti želim.
<> Jaz se vprašam, ali sem samo jaz tako sposoben, da vidim to oviro,ali pa jo bodo tudi ostali sami opazili brez moje pomoči? In potem ugotovim,da nisem nič sposobnejši kot ostali,zato se ne sekiram več.Na koncu koncev pa nekdo morda rabi prav to izkušnjo( kako se pade v luknjo )!!
Voznik se vozi po cesti in na voznem pasu opazi skalo. Nekateri se ji izognejo, nekateri treščijo vanjo, nekateri si vzamejo trenutek časa, parkirajo svoje vozilo in skalo odstranijo iz vozišča ali pa vsaj druge opozorijo na nevarnost, nekateri... Ja, različni smo.
Gost, gostu gost. Tebi gost pa afirmacija da nisi polpismen kreten očitno še niti prijela ni.
Tole ob taki množici gostov postaja že prava žurka. Eni očitno pridejo že (pri)zadeti na žurko in težijo s svojo (pri)zadetostjo. Bi imel še en svoj pomislek in komentar. Ali ni opozarjanje pred domnevnimi škodljivostmi in nevarnostmi poskus da človeku (človekom) vsiljujemo svoj kriterij kaj je dobro, koristno, kaj pa slabo in celo nevarno ? Na ta način mu (jim) po eni strani ne priznavamo sposobnosti lastne trezne presoje in se nekako naduto postavljamo v vlogo nekakšnega pametnjakoviča, ki lahko bolje kot drugi in kar namesto njih presoja o škodljivostih in nevarnostih s katerimi se utegnejo soočiti. Poleg tega pa taka opozarjanja meni ne delujejo kot odstranjevanje skale s ceste ampak prej postavljanje motečih in odvečnih info tabel ob cestah. Kajti nikjer ne vidim nobene "skale" ki bi kogarkoli ogrožala. Pa brez zamere, kdorkoli že bi utegnil biti užaljen. Morda bi bilo potrebno uporabiti isti kriterij razmišljanja z lastno glavo v vseh primerih, ko se že toliko razpravlja o tem. Sicer utegnemo biti zelo pristranski in uporabljati ena merila za sebe, druga za druge. Zdi se mi da je osh-kosh to vprašanje dobro izrazil in pojasnil.
Prav zanimivo je kako ljudje funkcioniramo. Evo en sveži primer pa naj vsak sam presodi. Danes zjutraj sem stopil iz hiše in zakorakal proti avtomobilu, a sem se komaj ujel zaradi popolnoma zaledenele in kot ogledalo gladke površine. Sploh nisem razmišljal, ampak sem takoj poklical svojo drago in jo o tem natančno obvestil. Nisem ob tem čutil nobene nadutosti ali vzvišenosti, saj je to iz mene prišlo povsem naravno. Skratka to kar se nekaterim zdi povsem naravno, je drugim vseeno, tretji pravijo kako morebiti mimoidoči potrebuje prav to izkušnjo padanja v luknjo... Zdi se mi, da je že v takih majhnih rečeh viden odnos do sebe in sveta, ki nas obkroža in kako zelo smo se odmaknili od tega kar bi naj bila človečnost. Mar mora biti človek vzvišen in nadut zato, da pokaže tistemu, ki do luknje še ni prišel, da je pred njim luknja??? Sprašujem se kaj bi naredil osh-kosh v takem primeru??? Kaj bi naredil v kolikor bi njegov otrok prihajal iz hiše??? Bi res bil tiho in mu privoščil izkušnjo padca??? Žal je več kot očitno, da nekateri res mislijo, da take izkušnje služijo duhovnemu razvoju. Ta vset je povsem izgubil razsodnost in zdravo pamet. Še en primer: Nikola Tesla je odkril elektriko. Po logiki nekaterih, bi on naj bil tiho v zvezi s tem in bi naj vsak za sebe odkrival to isto. Tako bi naj bilo z vsemi spoznanji in odkritji v zgodovini??? Človek je človeku prenašal mnoge stvari povsem nesebično, saj je to v njegovi naravi. Zgleda, da je čedalje težje videti razliko med normalnim, človeškim in tistim izumetničenim in povsem nenaravnim v nas. Postajamo roboti brez srca in duše, ki smo izgubili stik s tem naravnim v nas. Mimogrede tudi Nikola Tesla kot velika večina njemu podobnih, so bili povsem nenaduti in skromni ljudje. Lepo pozdravljeni. Mirko
Ampak spoštovani gospod panefin vi na Pozitivkah ne svarite pred nevarnostjo temveč ovirate tiste ki "vzdržujejo ceste" s smerokazi in omogočajo nemoteno popotovanje in "varnejšo vožnjo." Vi bi tudi odsvetovali ljudem da se podučijo o varnejši vožnji (hoji) po ledu in vi jim bi odsvetovali tehnična sredstva za varnejšo vožnjo (hojo) po ledu. In vi jim bi odsvetovali uporabo kažipotov, naj se vsak na avtocesti znajde z busolo, pa morda orientira po zvezdah in mahu na drevesih. Žal vas moram soočiti s tem svojim videnjem, četudi vam morda ne bo pogodu. Tisti vaši primeri pa, ki jih navajate kot svojo človekoljubno dobrodelnost so groba (upam da ne zlonamerna) poenostavitev primerjave ki jo hočete vsiliti manj poučenim. Pa veliko uspeha pri pravem in človekoljubnem opozarjanju ljudi na nevarnost.
Spoštovani gospod panefin preprosto "lovi krivine".
važn da je reklama za globalne afirmacije, sej noben ne bere nadaljevanja, važn je tist na začetku
Mirko: Ne vidim nobenega problema s tem mojim oviranjem vaših avtocest. Preprosto uporabite pravo afirmacijo in problem imenovan »drugačen pogled na stvar«, bo rešen. Mene vaša dela na cesti ne motijo, saj sem o vseh vzdrževalnih delih obveščen. Poslušam radio in zato ne potrebujem afirmacij. Tako imamo vsi svoje mesto pod soncem, ne glede na različne poglede. Moj namen ni bil ogroziti vas in vaša prepričanja. Preprosto rad izrazim svoje poglede, saj bi se skozi tako izmenjavo, ljudje naj učili drug od drugega. Zato se vam za izmenjavo pogledov zahvaljujem. To kar je izza vseh besed in nas združuje, je edini pravi učitelj. Ko odpadejo vse besede, je to edino kar ostane. Naša mnenja niso več pomembna. Energija osvobojena vseh teh besed in mnenj, samodejno in pravilno deluje zmeraj in v vsakem trenutku in to brez vsakih afirmacij, ki niso nič drugega kot besede. Tja kjer ni besed, se z besedami ne pride pa če so še tako lepe in pozitivne. Torej moje opozorilo se je nanašalo prav na to. S temi afirmacijami je enako kot z vsemi ostalimi berglami. Eni se jih osvobodijo, drugi se za njih vežejo. V tej vezanosti ne vidijo tega kar jim je pred nosom in to je poanta vsega. Kak ogenj v kaminu in tisti lep občutek domačnosti v teh dnevih prav godi. Od srca vam želim vso srečo in ne razumite moja podajanja kot napade, saj v resnici nihče izmed nas nima ničesar trajnega, kar bi morali braniti. Vsem lep pozdrav. Mirko
Ampak panefin saj se vi tudi ponujate kot bergla vsem ki bi utegnili pomisliti o sebi da bodo brez vas slepi, gluhi in hromi. Ni pa to edini problem panefin. Obstaja en mnogo večji problem pri vas in z vami. Ta problem in to ogromen problem je da si vi izmišljate luknje in ovire na cesti kjer jih ni zato da bi lahko vaša opozorila sploh imela kakšen smisel. In sedaj glavno. Kolateralna škoda pri tem vašem početju bi utegnila biti velika ker so vaše izmišljene luknje in ovire na cesti vezane na ljudi in skupine ljudi ki naj bi domnevno po vaših opozorilih sodeč bili povzročitelji teh ovir, lukenj in drugih vaših izmišljotin. Morda se res ne zavedate svojega početja zato pa vam za vsak slučaj povem še sam. Gre za žaljenje, netoleranco, nesprejemanje drugačnosti vsega vam neznanega, diskreditiranje kakršnegakoli zavestnega prizadevanja, vse v imenu poveličevanja nekakšnega brezumja. Taka početja ki smo jim priča z vaše strani se včasih in ponekod imenujejo tudi za nemoralna in podla. In panefin, morda ne bi škodovalo če se malo omejite v teh svojih opozarjanjih. Zagotavljam vam da ne bo nobene nove katastrofe več brez vaših opozoril.
- Gre za žaljenje, netoleranco, nesprejemanje drugačnosti vsega vam neznanega, diskreditiranje kakršnegakoli zavestnega prizadevanja, vse v imenu poveličevanja nekakšnega brezumja. Taka početja ki smo jim priča z vaše strani se včasih in ponekod imenujejo tudi za nemoralna in podla.- "še en gost/ja", kje ste videl/a žaljenje? Kaj pomeni podlost? Besni ste, ker panefin najbolj človeški med vsemi vami in se ne da sprovocirati ter ne obtožuje ampak prikazuje. Ker se drži, kot človek in ne, kot ... "še en gost". -nemoralna početja-... v tem kar piše ste videli nemoralna početja? Ta svet je res obrnjen na glavo. Nemoralno početja ta tvoj komentar "še en gost", ker podtikaš obtožbo, ki je zrasla v tvoji glavi na podlagi tvoje domišljije in nenazadnje - je prav tvoj komentar podel in nemoralen. panefin, berem te, hvala ti, da si tu!
Založba Chiara 
