Meditacija

Kaj je meditacija, ni dobro vprašanje. Želeti vedeti kaj meditacija je, pomeni želeti način, formulo, posotpek, kako le to izvajati. Meditirati po postopku, sploh ni meditacija, temveč nekaj popolnoma mehanskega. Ne moreš vedeti kaj meditacija je, temveč le kaj meditacija ni. Nekoč so trdili, da za meditacijo morajo obstajati posebni pogoji, od prostora, do samote, tišine okrog tistega, ki meditira, do izvajanja "manter" in podobno. Toda, meditacija je možna v vsakdanjem življenju, ko hodiš, ješ, piješ, si v službi ali na potovanju. Ko meditacija postane tvoj način vsakdanjega življenja, v katerem se premikaš z vsem kar prihaja in odhaja, in od tega nisi ločen, potem je meditacija izpolnila svoj namen. Mirko-PA

"Toda, meditacija je možna v vsakdanjem življenju, ko hodiš, ješ, piješ, si v službi ali na potovanju. Ko meditacija postane tvoj način vsakdanjega življenja, v katerem se premikaš z vsem kar prihaja in odhaja, in od tega nisi ločen, potem je meditacija izpolnila svoj namen." Kot, da bi prebirala besede zenovskega učitelja. Mar ni to tudi tehnika, tehnika v preobleki bivanja? Tehnike in postopki niso mehanski. Mehanski je lahko samo način njihovega izvajanja. Ko pa stopiš v energijo tehnik in postopkov, v njihovo prano, postanejo izraz Življenja, in ti lahko marsikaj razodanejo o stvarstvu samem. Seveda, če mu želiš prisluhniti.

V kolikor pri tem "prisluhniti" obstaja postopek, potem to ni poslušanje, to ni pozornost. V postopku je namreč na sceni dvojnost, oziroma tisti, ki izvaja postopek, in tisto kar se skozi postopek želi doseči. To je popolnoma časovno dejanje, a s časovnim ne moreš v brezčasovno, draga hetLicht. Postopek potrebuje razum, ker brez postopka njega ni, in tega si on nikakor ne želi. Edino tam kjer mene ni, ni tudi postopka, in le takrat obstaja meditacija. Le skozi besede, in zgolj intelektualno, brez da vložiš energijo v to, ne moreš spoznati. Mirko-PA

Po moji oceni najboljša razlaga meditacije, kar sem jih kdaj slišal ... http://www.youtube.com/watch?v=wy7ZLir_zn8&feature=related

Za panefin : Postopek potrebuje razum, ker brez postopka njega ni, in tega si on nikakor ne želi. Ta stavek dokazuje ,da ne znaš pravilno povedati kaj misliš in zato te tukaj večina ne razume.stalno govoriš o nekem stanju a ne znaš povedati, kako si do njega prišel.To ne pomeni da postopka ni,pač pa,da ti je razmišljanje bolj pod vplivom čustvene komponente, kar onemogoča razumsko dialogiranje.

Dragi osh-kosh, zares si vztrajen, s svojim forsiranjem "kako". Zelo dobro vem, da spoznati mehanizem delovanja razuma, ki zna delovati le mehansko, sploh ni enostavno. Tem vprašanjem, človek mora posvetiti vso svojo energijo, saj spoznanje ni le razumske narave. Celotno bitje, mora sodelovati v tem. Spoznanje torej ni stvar le intelekta, razuma. Ko resnično spoznaš, ti ničesar ni potrebno skladiščiti, ampak je celotno tvoje stanje usklajeno s tem spoznanjem. Potem deluješ v skladu s tem, ne da bi se moral spomniti "kako". Zato tudi ni razkoraka, med razumom in dejanji. Šele temu rečem harmonija, in usklajenost z nečim. Ravno to, bi moral narediti moj osh-kosh, namesto da zgubljaš čas, s spraševanjem "kako", ki je povsem intelektualen pristop. Razum žal teži, k temu da se mu pove "kako", saj bi želel temu slediti. Tako mu je lažje, bolj komot, tako je navajen. Na tak način, se ne premakneš z mesta. Človek, ki to piše, je že davno spoznal, da je to zgrešen pristop. Všeč mi je tvoja radovednost, in to zelo spoštujem. Mirko-PA

Spoštovani Astronom, kot sem na pozitivkah že pojasnjeval, je proces razkrivanja, za mene večno videnje, in takojšnje opuščanje vsega kar pride, tako da nič ne ostane v spominu (materialno delovanje potrebuje spomin in postopke, in s tem ni nič narobe, kot sem že pisal). Pogledal sem si del videa in govora g. Echkarta, katerega do sedaj sploh nikoli nisem slišal, ali karkoli bral. Hvala za link. Spoštujem njegova spoznanja, ki so v marsičem podobna, ali enaka mojim. Besede, "jaz sem", ki so za njega odkritje, sem za razliko od njega, preprosto opustil. To je za mene še del, in glavni vzrok dvojnosti. Ko to opustiš, potem ni delitve na mene in tebe, in pomen "jaz sem", odpade. Šele to je za mene enost vsega, pretok energije življenja, skozi vse neštete oblike, in izraze tega istega življenja. Vidiš, da je življenje le eno, in da obstaja nešteto oblik, manifestacij le tega. Jaz sem, ali nisem, sploh ni ustrezno opisu tega stanja. Zato ne morem reči: "jaz sem". Namesto tega je le energija, ki ne deli, in neskončna svoboda, ker ni centra, ki je jaz. Hvala ti, in vso srečo, Mirko-PA

Spoštovani Panefin ! Pozdravljam tvoje poskuse interpretacije "Notranje tehnike" na Pozitivkah in hkrati z veseljem spoznavam, da je za (ne)uspešnost le te - ovira le omejen nabor besed oziroma pojmov. G. Echkart namreč v svojem prispevku pojem "Jaz Sem" ne uporablja v smislu centraliziranja "Svoje" prisotnosti in tudi sam tega pojma ne razumem tako, pač pa kot pojem: "Jaz sem, ki Sem", torej vseobsegajoča Zavest brez centra ... Nihče ni omenil "centra", razen tebe, Panefin ! Morda pa moraš to še predelati ... Vprašaj se: Kje pa sploh si "Ti" ! In ne mi kazat na tvoje telo, ker me ne boš prepričal ! ;) Tudi tebi želim veliko sreče !

Spoštovani Astronom, no to pa je pogovor dveh resnih, katerim je le resnica pomembna. Oba vidiva, da so besede le sredstvo, nikakor pa niso dejstva. Zato se pač okrog nečesa, večkrat in na različne načine, skušamo razjasniti. Greva sedaj naprej. Ta center, ki je jaz, je popolnoma psihološka tvorba. On je identificiran tudi s telesom, kar pomeni da tega ne zamenjujem, kot si morebiti pomislil. Resnično sedaj dajem vse od sebe, da poskušava skupaj, priti bližje razsvetlitvi naslednjih reči: - v kolikor je jaz, ta psihološki center in del razuma, ki je hkrati identificiran s telesom, in vsemi mogočimi rečmi, nujno mora biti omejen. Ta jaz se lahko sicer širi, in ima občutek nekega prostora, a je neminovno omejen, s samim seboj. Tam kjer obstaja jaz, mora obstajati tudi delitev, na ne-jaz. - zastaviti si vprašanje: "ali obstaja nekaj kar nisem jaz"?, je skoraj samoumnevno. Ne vem kako naj ti povem, da ne bo zvenelo samovšečno in vehimentno, ampak raziskal sem te reči in vidim jasno kot le lahko, da le s prenehanjem delovanja tega centra, ki je jaz, obstaja svoboda in širni prostor, v katerem ne obstaja nobena delitev, na tebe in mene, na jaz in ti. Ljubezen ni osebna ali neosebna, je povsem prosta vseh teh pojmov, in špekulacij jaza. Z velikim spoštovanjem, Mirko-PA

Pozdravljen Panefin ! Ne vem zakaj "jaz" stalno postavljaš v center ? S tem ustvarjaš ego-centrično gledanje in jasno je, da je to psihološka tvorba in hkrati popolna iluzija materialnega sveta, ki ponuja tudi telo, kot lokacijo bivanja. Vendar je telo, kot identifikacija bivanja tudi iluzija. Zaenkrat še ostajam pri tvoji definiciji "jaza", kot egu v nekem centru: Kot primer - zamisli si svoje telo - najprej celo. Potem pa ga razkosaj (seveda le v mislih, hvala-bogu) na kose - na drobne koščke in jih raztrosi naokoli. Kje si zdaj Ti (oziroma tvoj "jaz"). Verjemi mi, da ne boš nič manj celosten, kot takrat, ko je bilo telo celo - A vendar kje si Ti. Center se ti razblini in kar ne veš več, za kateri košček bi se odločil in izbral kot lokacijo bivanja ... V bistvu na ta način hitro prideš do zaključka, da pravzaprav "jaz" ne potrebuje telesa za svoj obstoj ampak recimo le kot sredstvo izražanja v materialnem svetu. In dokler pojmuješ "jaz" kot ego v nekem centru imaš dualnost ... do tu sva si, predvidevam - enotna. To pomeni, da imaš "jaz" in nekaj, kar ni "jaz", torej "ne jaz". Vendar tudi če se identificiraš s tistim, kar je "ne jaz", naletiš na dualnost. Kajti obstaja vedno nekaj, kar ni "ne jaz", torej "jaz". Dualnosti se ne moreš rešit, dokler determiniraš "jaz" kot ego-centristično pojavnost, torej, da "jaz" obstaja v nekem določenem centru (na nekem določenem mestu). Zdaj pa pozabi na tvojo definicijo "jaza", kot pojavnosti v nekem centru. Vsak center je namreč iluzija, saj vsebuje singularnost, podobno, kot je tudi neskončnost iluzija. Jaz je enostavno prisoten povsod - povsod v n-dimenzionalnem prostoru in seže do koder si ga "jaz" lahko "zamisli" - z vsemi pojavnimi oblikami vred - je vseobsegajoča Zavest, ki ni definirana z nekim centrom ampak je prisotna v celotnem prostoru - no , tu pa sva spet skupaj, kot ti praviš, kjer ni delitve na tebe in mene itd ... Problem je, kot vidiš ne toliko v pojmovanju "jaza" ampak predvsem v vpeljavi pojma "center", kajti čim svoj "jaz" postavljaš v nek center, naletiš na dualnost, to pa ni več stanje "Jaz sem, ki Sem". In tudi g. Echkart ima kar naenkrat prav, saj tudi on Jaz ne postavlja v center ... Iskreno hvala, Panefin za tole res plodno debato !

Bravo Astronom, zmeraj bolj zanimivo je kramljati s teboj. Napisal si krasno sledeče: In dokler pojmuješ "jaz" kot ego v nekem centru imaš dualnost ... do tu sva si, predvidevam - enotna. To pomeni, da imaš "jaz" in nekaj, kar ni "jaz", torej "ne jaz". . Vendar tudi če se identificiraš s tistim, kar je "ne jaz", naletiš na dualnost Kajti obstaja vedno nekaj, kar ni "ne jaz", torej "jaz". Moj pogled na to, je sledeč. Ne pojmujem jaz, kot ego v nekem centru, temveč je celoten jaz, ta center. Torej, za mene ni ega in centra, temveč je to eno in isto. Jaz si nisem sam izmislil, ampak je preprosto tukaj in ne morem se pretvarjati, da ga ni, mar ne? In zopet praviš sam, da ko imaš jaz in nekaj kar ni jaz... Tukaj sva si enotna: v kolikor obstaja jaz, nujno mora obstajati ne jaz. Sedaj je zelo pomebno sledeče kar praviš: Vendar tudi če se identificiraš s tistim, kar je "ne jaz", naletiš na dualnost. Prijatelj moj, prisluhni sedaj: ker se tega kar praviš zavedam, se ne bom pustil ujeti, v past nove identifikacije, ne jaza. Zato pa je stvar zelo preprosta: ko se zavem meja jaza, ne iščem nasprotnega in se ne ujamem v dualnost. Zavedanje omejenosti, je konec dualnosti, ne da bi iskal nasprotno. Torej dragi Astronom, zavedanje enosti sploh ni mogoče, saj ni nikogar, ki bi se enosti zavedal. Ona preprosto je, ali pa je ni. Ali si ti, ali je ona. V tem je vsa lepota tega sveta in odrešitev. Špekulacije o tem, ne prinesejo ničesar, le spoznanje je vredno. To pa se žal, tudi če si srčno želiš, ne more podariti. P.S. Nič ni narobe, v kolikor se v tem ne strinjam, z g. Echkartom. Se pač ne, ker vidim drugače. So pa druge reči v katerih se 100% ujameva. Tudi prav. Niti ni pomembno. Z velikim spoštovanjem, ti voščim mirno noč, Mirko-PA

Mi lahko opišeta življenje na planetu ljudi v katerem nobenega jaza ni. :) (tako malo za spremembo in boljšo predstavo) Lepo in mirno noč.

Hvala Violeta za vprašanje. Jaz si ga ne morem ! Citiram: Torej dragi Astronom, zavedanje enosti sploh ni mogoče, saj ni nikogar, ki bi se enosti zavedal. Ona preprosto je, ali pa je ni. Ali si ti, ali je ona. "Ali si ti, ali je ona" Kaj ni to dualnost ?

Dobro jutro Violeta. To jutro je zlato rumeno sonce, obarvalo redke sive oblake. Kuža še spi v svojem "apartmaju". Raztegnil se je po celotni dolžini in širini in videti je popolnoma sproščen. Travnik pred menoj, je okopan v rosi. Jutro prinaša novi dan in v zraku je čutiti mir. Draga Violeta, kakšen bi bil planet brez jaza, sprašuješ? V kolikor povsem jasno ne vidiš, kakšen je svet sedaj in kdo je za to odgovoren, boš tako stanje tudi nadaljevala. Več krat sem že pojasnjeval, da je razum ta, ki je odgovoren za vse to. Razen, da je zgradil ceste, čudovite arhikteturne oblike, domove, vso silno tehnologijo, raziskal nebo, morja in Zemljo, napredoval v medicini, "kulturi"..., je pri tisith osnovnih človeških potrebah, po pravem miru, sožitju in ljubezni, popolnoma odpovedal. Namesto, da bi z vojnami prenehal, se le uči novih in subtilnejših oblik, le teh. Ta isti razum je razdejal Zemljo, uničil velik del narave... V kolikor ne vidimo kako neinteligentno je to, od tega istega razuma, potem smo zaslepljeni in sprememb ne more biti. Violeta, drugega odgovornega, za tako stanje, ne vidim in ga tudi ni. V kolikor sva si enotna pri tem spoznanju, potem bova naravno, želela nekaj ukreniti s tem razumom. Tukaj pa se začne neverjetno težko delo, saj le redko kdo želi spoznati, tega odgovornega. Večina raje hiti po odgovore k avtoritetam, se zatekajo k verstvom in religijam, k iskanju. Vse to pa ne prinese spoznavanja tega, ki išče, ampak se stanje starega nadaljuje. Večina se žal ne zaveda, da je iskalec ta isti razum in da bi edino, kar bi morali spoznati, on sam. Ne želijo se učiti, iz lastne knjige. O vsem tem, smo že kramljali. Vidiš Violeta, jaz se zaradi vseh teh dejstev, že dolgo več ne sprašujem, če in kaj je potrebno menjati. Sploh nikoli nisem razmišljal o tem, kakšen bi naj svet bil in si v zvezi s tem, nisem delal nobenih predstav. Videl sem le nujnost, po totalni preobrazbi, tega jaza. Danes, po vseh raziskovanjih in spoznanjih o sebi in svetu, vidim da obstaja povsem naravna možnost, življenja iz stanja brez jaza, ob hkratni uporabi vsega, kar je jaz naredil in še zmore narediti. Vidim realnost sožitja in harmonije, le zato ker materialno ni v ospredju. To je tudi, edini naš problem. Pomembnost smo dali sekundarnemu, primarno pa totalno zanemarili. Nikakor, ne zaničujem materialnega napredka, saj v stanju brez jaza, ni konflikta, je le sodelovanje, tako kot je prav. Temu pa kot vidimo ni tako, ko jaz vodi glavno vlogo. Spoštovana Violeta, nekateri žal zmotno mislijo, da se jaz lahko preobrazi, tako da si nadene duhovno haljo, ali prebira duhovne knjige, trenira in vadi, sledi tej ali oni religiji, ali gibanju, duhovni avtoriteti... Ampak ne uvidijo, niti jih ne zanima dejstvo, da je to še zmeraj ta isti jaz, kamufliran v vse to. Zato za mene, to ni nobena preobrazba. Preobrazba jaza je torej, delovanje in življenje iz stanja ko jaza ni, ob njegovem delovanju po potrebi. Preobrazbe se zgodi v trenutku, ko jaz sestopi z obalsti. Lahko je to le za trenutek, ampak ta trenutek, se je preobrazba zgodila. Seveda, tako je potrebno živeti ves dan in to bi nam moral biti izziv. To je edina prava in potrebna revolucija. Tako delovanje ni škodljivo, saj je popolnoma usklajeno z vsem in med vsem. To je ista energija, ki tako brezhibno deluje, v celotnem stvarstvu. Današnje jutranje, zlato rumeno sonce in sivi oblaki, so del te neomejene energije, ki kot vidimo ne dela napak. Naj si bo dovolj za tokrat, saj je ta prostor in način komunikacije, malce omejen. Naredi si nadvse lep dan, Mirko-PA

Tudi tebi, lepo dobro jutro, dragi Astronom. Povzemam tvoj odgovor Violetii: Citiram: Torej dragi Astronom, zavedanje enosti sploh ni mogoče, saj ni nikogar, ki bi se enosti zavedal. Ona preprosto je, ali pa je ni. Ali si ti, ali je ona. "Ali si ti, ali je ona" Kaj ni to dualnost ? Uf, uf, bi rekel Vinetou... Naj poskusim pojasniti to dilemo. Kako je možna dualnost v enosti??? Ni možna, ker ni dveh. O.K.? Ravno to ves čas pojasnjujem, da dualnost je, dokler je jaz, ko njega ni, tudi dualnosti ni. Zato pa tudi zavedanja enosti, ne more biti, ker to pa je še zmeraj stanje dvojnosti, saj je jaz ta, ki se zaveda. Kaj pa potem sploh lahko naredim? Nič drugega torej ni možno narediti, kot zavedati se omejenosti jaza, ne da bi iskali kaj drugega. V tem je njegov konec, v tem on preneha, utihne. Iskanje drugega, le podaljšuje staro, saj se dogaja projekcija starega, kateremu sledimo in nismo tega zavestni. Koliko sem na brzino uvidel, natanko tako govori tudi g. Echkart, le da mi ni jasno, zakaj kasneje na to pozabi, ko govori, "jaz sem, ki sem". Kot poskušam tukaj pojasniti, dokler je jaz, je nujno tudi stanje dvojnosti in se zato s tem, absolutno ne morem strinjati. Ko razum utihne, to kar pride, si ni v nasprotju z ničemer, saj je prisotna popolnoma drugačna energija, ki ne deli in ne predalčka, v kateri ni dvojnosti. "Jaz ali ne jaz", nima pomena. Ta energija, jaz vsebuje, ne pa obratno. Ampak, mi ne vemo kaj to stanje je, dokler do njega smi ne pridemo. Prebiranje o tem, ne prinese spremembe. Le intelektualno spoznanje ni dovolj. Potrebno je kaj več. Potrebno je sam spoznati s celim svojim bitjem, z umom in srcem, tako da ne ostane nobenega dvoma več. To je ta revolucija, preobrat o katerem govorim. Tega si ni možno predstavljati, ker ta ki si predstave dela, je ta isti razum. Kot že rečeno, večje v manjše ne more. V sled tega je tudi iskanje, Sizifovo delo. O.K? Upam, da je sedaj bolj jasno tudi Astronomu, zakaj se ne strinjam z g. Echkartom, v nekaterih rečeh. Pa gremo sedaj, v gibanje...vodo...Lep dan je tukaj. Obema prijazen (fin? Zakaj pa ne), pozdrav, Mirko-PA

Dobro jutro Panefin ! Začela sva se vrteti, kot mačka okoli vrele kaše. Oba kašo vidiva, pa ne moreva do nje. Čeprav je kaša tam - definitivno. Rad bi povzel, kje se najina stališča razhajata. V principu me v tem trenutku niti ne zanima, kaj pravi g. Echkart. Njega sem omenil le, ker potrjuje, kar mislim jaz. Strinjam se s teboj, da mora razum "utihniti", če hočemo zaznati "tisto več", kar nam iz vidika materialnosti ni možno zaznati. Ko razum "utihne" in to se zgodi v sedanjem trenutku, kot pravi g. Echkart, pa je "Jaz" še vedno prisoten. "Jaz" ne izgine, ko "izklopiš" razum. Kdo pa je sicer po tvojem tisti, ki zazanava, če nisi to še vedno "Ti" oziroma vseobsegajoča Zavest, ki ji ni možno določiti nekega centra ampak je povsod prisotna ? Zavest se ravno tako zaveda (že po definiciji) in to si "Ti" ("Jaz"), ki se enostavno zaveda samo Sebe - kot nedeljivo celoto - in to pomeni "Jaz sem, ki Sem"... Če ne bi bil še vedno prisoten "Ti" ali "Jaz", kot neomejena Zavest, kdo bi se potem lahko zavedal - kako bi lahko sicer poročal o svoji izkušnji ? Oziroma, kako bi se midva lahko zdaj o tem sploh pogovarjala ?

Mirko Dobro jutro :-) Poglej sem ti zastavila vprašanje v katerem ni nobenih ovir, tvoj odgovor pa se zelo malo nanaša na vprašanje samo. Le te besede so blizu temu, kar vprašala: >>Danes, po vseh raziskovanjih in spoznanjih o sebi in svetu, vidim da obstaja povsem naravna možnost, življenja iz stanja brez jaza, ob hkratni uporabi vsega, kar je jaz naredil in še zmore narediti. Vidim realnost sožitja in harmonije, le zato ker materialno ni v ospredju. Nikakor, ne zaničujem materialnega napredka, saj v stanju brez jaza, ni konflikta, je le sodelovanje, tako kot je prav.<< eto, to. To, kar si napisal v teh stavkih je dovoli, se je pa izgubilo v ostalem prevladujočem številu jezikovnih znakov. Predlagam pogledati na enost in jaz s hecne plati ;D. Katero besedo uporabljamo vsi najbolj pogosto, in jo v trenutku (nič več, kot prvi hip) uporabe vsi doživljamo na enak način ne glede na imena in priimke? to je beseda oz. pojem jaz (v različnih jezikih, ko posameznik pomisli "jaz" - je stanje zavedanja svoje prisotnosti (ma ne z ezoteričnega stališča pliiiis). Eto ti, ogromno ljudi na planetu z enim in istim imenom Jaz (z isto vibracijo, ki jo vsebuje "jaz") več milijardov jazov, ki so vsi zbrani v -eni- besedi. Tako veliko, tako razpršeno, pa vendarle vse je zbrano v istem "centru". %) Naj dobra volja vas spremlja celi dan, z jazom ali brez njega ;-) čao čao

"Strinjam se s teboj, da mora razum "utihniti", če hočemo zaznati "tisto več", kar nam iz vidika materialnosti ni možno zaznati. Ko razum "utihne" in to se zgodi v sedanjem trenutku, kot pravi g. Echkart, pa je "Jaz" še vedno prisoten. "Jaz" ne izgine, ko "izklopiš" razum. Kdo pa je sicer po tvojem tisti, ki zazanava, če nisi to še vedno "Ti" oziroma vseobsegajoča Zavest, ki ji ni možno določiti nekega centra ampak je povsod prisotna ? Zavest se ravno tako zaveda (že po definiciji) in to si "Ti" ("Jaz", ki se enostavno zaveda samo Sebe - kot nedeljivo celoto - in to pomeni "Jaz sem, ki Sem"..." Astronom, zelo lepo in jasno si tole napisal!

Pozdravljeni vsi. Vse kar bi še dodajal, bi bilo ponavljanje tega, kar sem že povedal. Najbrž je za nekoga dovolj to, za drugega nekaj drugega. In prav je tako. Vse kar je še jaz, mene preprosto ne zadovolji in tukaj se razlikujemo. Potešen sem popolnoma v stanju, ki ga ne zmorem opisovati, torej mene očitno, v tem stanju ni. Kako pa to gre skupaj, nimam razlage. Vidim pa da ravno ta razum ves čas išče razlago. Tako to je in tega ni mogoče razumsko opredeliti. Odlično je, da je tako, sicer za človeka sploh ne bi bilo možnosti. Razum bi vse uničil, v svojem mehanskem delovanju. Voda je bila tako zelo osvežujoča... Vsem veliki topli pozdrav, Mirko-PA

Dragi Panefin ! Dokler boš "jaz" izločal iz vseobsegajoče Enosti, toloko časa bo Enost nepopolna. Delitev Enosti na "jaz" in "ne jaz" ("ne jaz" v eni od mojih tem imenujem tudi Zmaj), te pelje v stanje dualnosti, to stanje pa izhaja lahko le iz razuma. Je pa tudi res, da brez razuma ni komunikacije med posameznimi "jaz-i" ... Cilj duhovnega razvoja (če sploh lahko govorimo o kakšnem cilju - morda bolje o poti) pa je "ukrotiti Zmaja" in postati Eno z njim ... torej Enost (Jaz sem, ki Sem) Še nekaj misli, povzete iz teme "V iskanju Zmaja": Zmaj ... vemo, da brez njega ni nič ustvarjeno, vsepovsod je navzoč ... eni ga imenujejo tako, drugi drugače ... meni se zdi Zmaj prikladno ime - mitološka zverina, o kateri piše zgodovina ... a kako ga ukrotiti, kako z njim vštric hoditi, to modrost le malokomu je v čast nositi ... Zmajeva dežela je seveda Astral ali Jesod, a meni bolj kot do učenih je izrazov pravljično ime mu pristoji, da lažje jo začuti vsak, ki vsaj malo domišlije sam premore in že lahko se razcveti ...

E moj panefin, >>Zelo dobro vem, da spoznati mehanizem delovanja razuma, ki zna delovati le mehansko, sploh ni enostavno.<< A da razum deluje samo mehansko?Na osnovi česa lahko to trdiš? >>Tem vprašanjem, človek mora posvetiti vso svojo energijo, saj spoznanje ni le razumske narave.<< Kaj imaš v mislih ko praviš ,,vso svojo energijo,,?Mogoče je opis lete, rešitev za vse nas? >>Razum žal teži, k temu da se mu pove "kako", saj bi želel temu slediti. Tako mu je lažje, bolj komot, tako je navajen. Na tak način, se ne premakneš z mesta.<< Zgleda da se moj in tvoj razum razlikujeta,kajti moj razum vzame na znanje in preverja kar mu je povedano in ne sledi slepo.Verjetno ti še nisi srečal tehnike, ki te to naučijo, jaz pa sem.

>>Ne vem kako naj ti povem, da ne bo zvenelo samovšečno in vehimentno, ampak raziskal sem te reči in vidim jasno kot le lahko, da le s prenehanjem delovanja tega centra, ki je jaz, obstaja svoboda in širni prostor, v katerem ne obstaja nobena delitev, na tebe in mene, na jaz in ti.<< IN zakaj je to pomembno?

Panefin, >>Moj pogled na to, je sledeč. Ne pojmujem jaz, kot ego v nekem centru, temveč je celoten jaz, ta center. Torej, za mene ni ega in centra, temveč je to eno in isto.<< Če prav razumem uvajaš svojo teorijo,hipotezo.A bi jo lahko najprej predstavil,da bomo vedeli natančno kaj hočeš povedati?

panefin, >>Razen, da je zgradil ceste, čudovite arhikteturne oblike, domove, vso silno tehnologijo, raziskal nebo, morja in Zemljo, napredoval v medicini, "kulturi"..., je pri tisith osnovnih človeških potrebah, po pravem miru, sožitju in ljubezni, popolnoma odpovedal. Namesto, da bi z vojnami prenehal, se le uči novih in subtilnejših oblik, le teh. Ta isti razum je razdejal Zemljo, uničil velik del narave... V kolikor ne vidimo kako neinteligentno je to, od tega istega razuma, potem smo zaslepljeni in sprememb ne more biti.<< A obstaja možnost da ti zamenjuješ razum in čustveno nezrelost?

Panefin, >>Citiram: Torej dragi Astronom, zavedanje enosti sploh ni mogoče, saj ni nikogar, ki bi se enosti zavedal. Ona preprosto je, ali pa je ni. Ali si ti, ali je ona. "Ali si ti, ali je ona" Kaj ni to dualnost ?<< Jaz bi prej rekel da gre za zaletavost.

panefin, >>Vidiš Violeta, jaz se zaradi vseh teh dejstev, že dolgo več ne sprašujem, če in kaj je potrebno menjati. Sploh nikoli nisem razmišljal o tem, kakšen bi naj svet bil in si v zvezi s tem, nisem delal nobenih predstav. Videl sem le nujnost, po totalni preobrazbi, tega jaza.<< Dragi panefin, moje mnenje je da si malo zamenjal vrstni red.Kaj se bo zgodilo prej : bo naš svet prej propadel ali boš ti prej totalno preobrazil svoj jaz?

"A obstaja možnost da ti zamenjuješ razum in čustveno nezrelost?" To sem se pa tudi jaz že spraševala. Dandanašnji se toliko udriha po razumu, da se mi revček že prav smili. Nastal je pa zato, da napravi vsaj malo reda v tej vitalno-čustveni zmešnjavi. Seveda ni popoln, ne bo nam prinesel tistega, po čemer v svoji najgloblji biti stremimo....pa vendarle....saj ni tako slab:-). Vseeno pa v posamezniku, ki je za to pripravljen napravi prostor, da se rodi nekaj novega, nova zavest, ki nas bo popeljala še korak dlje.

panefin, >>Pomembnost smo dali sekundarnemu, primarno pa totalno zanemarili. Nikakor, ne zaničujem materialnega napredka, saj v stanju brez jaza, ni konflikta, je le sodelovanje, tako kot je prav. Temu pa kot vidimo ni tako, ko jaz vodi glavno vlogo.<< Kdo je zdaj večji krivec jaz ali razum ?Bodi dosleden,drugače ljudje postanemo zmedeni.

Osh-kosh, kj če bi začeli pri definicijah? Daj, vprašaj panefina (jaz sem z njim prekinila debato, pa mi je malo nerodno ) kaj je njegova definicija jaza, ti pa povej svojo. Tako se bosta morda lažje razumela. Samo predlog.

Panefin, >>spoštovana Violeta, nekateri žal zmotno mislijo, da se jaz lahko preobrazi, tako da si nadene duhovno haljo, ali prebira duhovne knjige, trenira in vadi, sledi tej ali oni religiji, ali gibanju, duhovni avtoriteti... Ampak ne uvidijo, niti jih ne zanima dejstvo, da je to še zmeraj ta isti jaz, kamufliran v vse to. Zato za mene, to ni nobena preobrazba. Preobrazba jaza je torej, delovanje in življenje iz stanja ko jaza ni, ob njegovem delovanju po potrebi. Preobrazbe se zgodi v trenutku, ko jaz sestopi z obalsti. Lahko je to le za trenutek, ampak ta trenutek, se je preobrazba zgodila. Seveda, tako je potrebno živeti ves dan in to bi nam moral biti izziv.<< Kaj narediti, da jaz sestopi s prestola? Jaz iz tega, kar je napisano, razumem, da je jaz del čustev.In kot tak se lahko preobrazi skozi tehniko le s pomočjo razuma.

panefin, >>Ta energija, jaz vsebuje, ne pa obratno. Ampak, mi ne vemo kaj to stanje je, dokler do njega smi ne pridemo. Prebiranje o tem, ne prinese spremembe. Le intelektualno spoznanje ni dovolj. Potrebno je kaj več. Potrebno je sam spoznati s celim svojim bitjem, z umom in srcem, tako da ne ostane nobenega dvoma več. << a se ti ne zdi da se to ne da razumeti? Na kakšen način prideš do spoznanja? Kaj po tvoje je bitje,definicija?

panefin, >>Tega si ni možno predstavljati, ker ta ki si predstave dela, je ta isti razum. Kot že rečeno, večje v manjše ne more. V sled tega je tudi iskanje, Sizifovo delo. O.K?<< Meni nerazumljivo,le kaj si hotel povedati?

Spoštovana hetLicht in osh-kosh, v vseh teh pisanjih, sem poskusil na različne načine, pojasnjevati vse te reči, o katerih še naprej sprašujeta. Pojasnil sem že, da je tak način komunikacije povsem o.k., a pri tovrstnih rečeh, ki so subtilne, je za mene taka komunikacija kar neprimerna. Druagče bi bilo, v kolikor bi lahko zmeraj bili pri računalniku in nadaljevali kjer smo prenehali, a to očitno ne gre. Pisal sem namreč, kar nekaj o teh temah v člankih, kot npr. "O iskalcu, ki sem jaz-spoznavanje sebe"... Naj še enkrat poskusim strniti bistveno in upam, da bom zajel, kar sta še enkrat spraševala. 1. Dragi moj osh-kosh, prav ničesar nisem zamešal, kot si pomislil. O vsemu kar pišem nimam nobenih predstav, temveč so to spoznanja. Razlika med spoznanjem in predstavo, pa je taka, kot razlika med nekom, ki gleda v živo stvar in drugim, ki si to stvar le predstavlja. 2. Razum je jaz. To je psihološki center, ki je nastajal z odraščanjem. O tem sem delno že pisal, tudi v članku omenjenem zgoraj. 3. Razum je koristen na nekaterih podroćjih, a na drugih, življenjskih, je povsem odpovedal. O vsem tem, sem pisal večkrat. Zto razuma ne zaničujem, le pravo mesto mu želim dati. 4. Popolnoma jasno vidim razliko, med parcialnim delovanjem, ki izhaja iz razuma in celostnim, ki iz njega ne izhaja. To sta dve različni energiji. Prva je slepa za vso kompleksnost življenja in zato razdiralna, ter povzroča silne probleme, ki jih vidimo na vsakem koraku. Druga je povezovalna, vseobsegajoča, integralna, celovita. Nekaj kar je celovito, je popolno in zato tudi napak ne dela. Ker vidim, da večina nabiralcev, dela Sizifovo delo, ko skozi razum skuša doumeti ali v njega povabiti neomejeno, opozarjam na to z besedami: " v manjše večje ne more, večje pa manjše vsebuje". Upam, da je sedaj bolj razumljivo. Ta isti razum vodi igro tudi takrat, ko se nekomu recimo zdi, da deluje le skozi srce. Kje pa. Razum se lepo igra in za vsem tem je še zmeraj on. Videti to, pomeni osvoboditi se takih zablod. Ves čas poskušam dopovedati, da je razum ali jaz, neprimerno orodje za spoznanje tega, kar svetu tako primanjkuje, to je ljubezen in da je pač vesoljni prevarant, kadar se človek loti takih vprašanj. Zato govorim, da je edino pomembno spoznati sebe ali ta razum, ne pa hiteti v višave duhovnosti, ki to sploh niso. Mogoče je sedaj, tudi to bolj jasno. S spoznanjem omejenosti jaza, se delovanje le tega dokonča in novo, sveže, lahko vstopi. Nič prej prijatelji moji. Torej spoznal sem, da v jaz to večje ne more in to je največ, kar sem spoznal. Draga prijatelja, osvobodil sem se velike kopice, lastnih zablod in to je vse. Zato živim v miru skozi ves dan, koristim misel po potrebi (misel, jaz, razum...saj so tukaj tudi čustva, kot pravi osh-kosh in vse to je del omejenega) in v trenutku, ko misli ne potrebujem, utihnem. V takem stanju je prisotna zaceljena energija,ki za razliko od razuma, ne deli, ne predalčka in ne počne vseh teh utrujajočih, napačnih in nepotrebnih reči. Vem, da je to kar počnemo najtežje delo in o tem sem tudi že pisal. Zato se nikar ne obotavljajta, še sama malo delati na tem. Veliko reči je izza površja in čaka na spoznavanje. Danes zvečer, je zopet bil eden tisith, prelepih sončnih zahodov, z zlato rumenimi žarki vseh odtenkov in smaragdno, prozorno modrino neba. Naenkrat je med nas, prišel čas za počitek. Mirno in lepo noč obema. Mirko-PA

paneefin, >>3. Razum je koristen na nekaterih podroćjih, a na drugih, življenjskih, je povsem odpovedal. O vsem tem, sem pisal večkrat. Zto razuma ne zaničujem, le pravo mesto mu želim dati.<< vidiš sam praviš da ga ne zaničuješ,to pomeni da razum NE MORE BITI KRIV.Kriv je tisti ki ga ne zna uporabljati! >>Draga prijatelja, osvobodil sem se velike kopice, lastnih zablod in to je vse.<< Samo po sebi se postavlja vprašanje ali je ostalo še kaj teh zablod,mogoče so zelo skrite,tako skrite da jih sploh ne opazim,da sploh ne opazim,da so del mojega,tako cenjenega miru-zaceljene energije? Upam,da nisem nadležen s svojimi zapažanji.

Nikakor nisi nadležen, dragi osh-kosh. Ravno obratno, pravilna vprašanja. Dvom bi nas moral spremljati ves čas, saj on vodi iz zablod. Uživaj preko celega dneva...lepota je povsod, v kolikor nismo slepi. Srečno, Mirko-PA

Zanimive odgovore daješ panefin, vendar ali dvom ne nastaja v razumu?

Osh-kosh, dvom res nastaja v razumu. V kolikor ga ni, obstaja ali totalna slepota, ali enost. Povem pa ti nekaj zanimivega:"ko enost živi, nimaš več v kaj dvomiti, vse je jasno kot je jasno kdaj je dan in kdaj noč. Torej dvom zdravi od zablod, kar je edino česar bi se morali znebiti. Mirko-PA

Osh-kosh praviš: vidiš sam praviš da ga ne zaničuješ,to pomeni da razum NE MORE BITI KRIV.Kriv je tisti ki ga ne zna uporabljati! Dragi osh-kosh, kaj če pogledaš na celotno zadevo takole: uvideti, da ne obstaja ločenost na razum in še nekoga, na opazovalca in opazovano, temveč je vse to le en razum, pomeni tudi konec tovrtsnih trditev. Torej ne obstaja krivec, ali sodnik. Take ločitve in delčkanja, izvaja sam razum znotraj samega sebe in to je osnova dvojnosti, ter vseh problemov, povezanih s tem. Mirno noč, spoštovani osh-kosh, Mirko-PA

No, sedaj se bom pa vseeno oglasila. Panefin, praviš: "Torej ne obstaja krivec, ali sodnik. Take ločitve in delčkanja, izvaja sam razum znotraj samega sebe in to je osnova dvojnosti, ter vseh problemov, povezanih s tem." Če ti živiš v Enosti, zakaj pa potem predalčkaš in delčkaš, ko praviš, da so določeni reči napačne. Torej deliš življenjske fenomene na dobre in slabe. Če rečeš, da je nekaj napačno, potem se nahajaš v dualnosti in ne Enosti in, očitno podzavestno, predpostavljaš in s tem ustvarjaš drugi, torej pravi pol. Mar ni to tvoj razum, ki pravi, da so te ali one stvari napačne; omenil si med drugim tehnike, guruje in religije. Predpostavljam, da je po tvoje potem pravi pol samostojno raziskovanje samega sebe, če je pomoč tehnik, gurujev in religij napačno, torej negativen pol. Meni se zdi, da govoriš iz razuma, zelo subtilnega in prefinjenega, da ga še sam ne opaziš. Oprosti, ampak bistveno sporočilo, ki ga želiš predstaviti, je zame kontradiktorno. Na eni strani govoriš, da deluješ in živiš iz Enosti, po drugi strani pa sam predalčkaš na dobro (edino pravo delo je nedelo, samostojno raziskovanje samega sebe brez tehnik...) in slabo (guruji....). Kaj pa je zate Enost? A lahko to bolj definiraš, morda te bomo bolje razumeli? Meni to še vedno ne uspe, ker, kot sem že rekla, je tvoje sporočilo kontradiktorno.

Še nekaj, da bo moje vprašanje bolj jasno. "Povem pa ti nekaj zanimivega:"ko enost živi, nimaš več v kaj dvomiti, vse je jasno kot je jasno kdaj je dan in kdaj noč." Kdo ali kaj pa je tisto, ki ti pove, da je noč noč in dan dan? Je to tvoj razum, ali pa katera druga entiteta. Nekaj znotraj tebe pač mora obstajati, kar zaznava življenje. Kaj pa je to, če to ni tvoj jaz, z malo ali veliko začetnico? Kaj je tisto, kar zaznava življenje? Kaj je tisto znotraj tebe, ki pravi, da so tehnike (oprosti, da se obešam na to besedo, v tem trenutku je pač uporabna :-) ) napačne in zmota in zavajanje? Res me zanima.

Izjemna vprašanja si izvlekla še enkrat, spoštovana hetLicht. Poglejva nekoliko drugače, na celotno zadevo. Pri raziskovanju sebe ne moreš začeti pri koncu, ampak na začetku. Ta začetek je tukaj kjer sem sedaj, z vsem tem kar jaz sem. Edino to je pomembno in ne tisto kar bi naj bilo. Torej iz stanja v katerem si, si nekakšne enosti, v kolikor ta sploh obstaja (kaj pa veš, če se morebiti vsi ne motimo o tem..ha,ha...) ne moreš predstavljati. Zato torej prenehajmo z ustvarjanjem tovrstnih predstav, ampak raje poglejmo ta trenutek, v katerem "sebe", ali "jaz", še kako deluje. Si morebiti opazila, da jaz nikoli ni tiho, da misel zmeraj žvrgoli in vrti svoje monologe??? Si poskusila utihniti in ali ti je to uspelo??? To je prava težava, mar ne? Pri teh rečeh, se učenje začne. Sedaj pa se poskusiva, v kontekstu tega, vrniti na tvoja vprašanja. Draga moja hetLicht, nisem jaz kriv, da smo zgrajeni kot smo in da nakoncu vsega raziskovanja, moram vse kar sem spoznal, odvreči. Kaj pa naj drugega komuniciram, če ne to kar sem spoznal? Ne morem se sprenevedati in si zatisniti oči, če pa sem raziskoval le zato, da se prebijem do resnice, take kot pač je. Spoznanje, da ne moreš, da tehnike ne delujejo, da je vse kar počnem, v smeri doseganja te enosti ali česar drugega (imena niso pomembna) še zmeraj del tega istega razuma, pa je višek vseh spoznanj, za vsakega posameznika. Seveda je vse skupaj kontradiktorno in zgleda takole: brez da raziščeš, se zavedaš omejenosti samega sebe, nikoli ne more priti ta kakovostna sprememba in odrešitev. Hkrati pa z vsemi znanimi metodami, napori, rituali, tehnikami...ali s kakršnokoli miselno aktivnostjo, zopet ne gre. Kaj češ draga hetLicht, tako to je in to, da si zmedena, je najlepša priložnost, za učenje o sebi. Super si in ta tvoja radovednost, je ključ vsega. Mirko-PA

Ups, pozabil sem še malce odgovoriti, na eno tvoje vprašanje. Kdo je vse to spoznal? Jaz, razum in le zato ta isti razum lahko utihne. Do tega ga pač ne more pripraviti nobena disiplina, nobena tehnika, nobeno ponavljanje tujih besed... To je torej spoznal ta razum in odstopil svoje mesto energiji, ki ne izvira iz njega in je zato povsem nekaj drugega, kar si ta isti razum lahko predstavlja. Stanje pred raziskovanjem in pred temi spoznanji in današnje stanje, se razlikujeta popolnoma. Svet je ostal, takšen kot je, le da je slika totalno čista in resničnost vsega življenja, je prisotna. O tej resničnosti, nimam nobenih predstav več. V pozornosti na zunanje in notranje iz trenutka v trenutek, iz dneva v dan...se vse razkrije samo od sebe. Le svobodo mu moramo dati že v začetku, pa naj bo kar bo. Lepo se imej. Mirko-PA

Panefin, vedno bolj razumem osh-kosha in njegova večna spraševanja, ker tudi meni nisi odgovoril jasno. Zato se res sprašujem kakšna so tvoja spoznanja, kajti niti malo tvoja sporočila niso koherentna. Tudi, če ti je uspelo preseči razum, bi tvoj um moral biti sposoben, vsaj v določenem kontekstu, koherentno izraziti stanje v katerem se nahajaš. Čeprav,se ve, da besede nikoli ne morejo prenesti bistva izkušanja, vendarle lahko jasno izrazijo to kar človek izkuša, da komunikacija z drugimi lahko poteka. V tem je namreč lepota razuma, njegova jasnost in njegova zmožnost da postane odsev Resnice. Četudi človek o resničnosti nima nobenih predstav, bi dobro razvit um moral biti sposoben ustvariti podobe o tej resničnosti, da jih lahko sporoči ostalemu `občinstvu´. Drugače je pa itak čisto brez veze, da o njej sploh govori, ker je zgolj v monologu, saj ga drugi ne razumejo. Razen morda tisti, ki so na podobnih valovnih dolžinah in intuitivno preberejo vibracije, saj so le-te podobne njihovim lastnim. In tako se lahko strinjajo. No, moram pa reči, da je moj Jaz vedno in popolnoma tiho in ja opazila sem, kdaj moj mali jaz utihne in ne sploh ni težko po toliko letih prakse. No, moje mnenje je, da se tu učenje ne začenja, temveč konča, kajti učenje je domena razuma. Na tej točki se začenja zavestno življenje. Glede moje zmedenosti ;-)....meni se bolj zdi, da so tvoje besede zmedene.

:-) meditacija http://www.youtube.com/watch?v=iCmKhlsP9hY

Še to... dozdeva se mi, da je vsa fora nerazumevanja v različnih definicijah pojmov, kajti žal imamo le besede za sporazumevanje in izmenjavo izkušenj. Zato sem te prosila, da jasno definiraš, kaj je zate jaz, kaj je zate Enost, kaj je naravna energija in morda še kaj. Verjemi (čeprav se mi žal dozdeva, da ne boš oz. ti ni do tega, ker je to pač samo razum in bom zelo vesela če se motim :-) ), da je dobro streniran um tega sposoben. Sicer bistva izkušnje ne prenese na drugega oz. ne more izraziti, se ji pa vsekakor lahko približa, seveda če je dobro razvit, širok , fleksibilen in subtilen. Če ne gre drugače to lahko stori tudi v obliki poezije. Upam, da stvari ne boš odpisal z odgovorom v smislu, da je brez veze ustvarjati podobo o tem višjem zato ker potem to ni več to. V tem primeru pa lahko vsi kar utihnemo :-). Mislim na splošno.

Pozdravljam te hetLicht. Greva po vrsti: 1. nekaj krat sem že omenil, da je tovrstna komunikacija (elektronska) določena težava, saj je pogovor v živo, povsem nekaj drugega. 2. na veliko različnih načinov sem že razložil kaj je razum, kdo je iskalec, kako je nastal (ne vem če si prebirala vse moje članke in odgovore) in še veliko tega, povezanega s spoznavanjem sebe. 3. ob vsem tem, je nerealno pričakovati, da bo skozi prebiranje tega (tudi v kolikor bi sledila vsemu napisanemu), vse jasno. S tem si ne delam iluzij, saj se zavedam, da tisti ki to bere, mora sam raziskovati. Tega ne morem narediti namesto tebe hetLicht, saj bi z največjo radostjo, v kolikor bi to bilo nogoče. 4. torej obstaja možnost, da ne znam razložiti kot je potrebno, a ravno tako obstaja možnost, da vse preveč pričakuješ od mene, to kar bi morala narediti ti. V kolikor bi se to kar od mene pričakuješ, dalo prevesti v formule, napotke, opise in ti kot takšno lepo prodati, potem bi vse skupaj bilo zeeeeloooo enostavno, a temu ni tako. Pa saj vidiš tudi sama, da se človek že tisočletja vrti okrog teh temeljnjih vprašanj, radosti, svobode, sreče...in rezultati so porazni. Za konec si bom drznil pripomniti: v kolikor ti z lahkoto utihneš, ker imaš že leta prakse, zakaj pa se midva potem tako matrava? Pa vsi ti pogovori služijo le temu, da ne sprašuješ več in utihneš. Tega pa človek ne more narediti, dokler ni spoznal sebe, sicer živi v samoprevari. Torej, potrpljenje, iskrenost, dvom v vse kar si do sedaj našla, pozornost, radovednost, opustitev vsega znanega... Si ali nisi vse to raziskala, najbolje sama veš. Moje besede so le odpiranje področij, o katerih bi se človek moral izobraziti, v kolikor se želi naučiti misliti s svojo glavo in se osvoboditi, vseh zablod razuma. V sled tega, so vse to le iztočnice za samostojno delo, ne pa gotove formule, ki jih lahko prebereš, skladiščiš in potem delujejo. S temi globokimi človeškimi vprašanji, tako pač ne gre. Potrebno je kaj več. Veliko sreče in potrpljenja, v nadaljnjem razsikovanju. Mirko-PA

komunikacija v živo je veliko bolj primerna za spoznanje človekove narave. predvsem se da to začutiti če človek res živi iz enosti. najbolj iskalce bega poimenovanje pojmov, ker za njimi se vsak drugače predstavlja kaj naj bi pojem pomenil ampak to kar iskalec išče se ne more poimenovati,ker izgubi svojo prvotno enost,ker takoj ko nekaj poimenuješ nastopi dualnost. je pa tako da za spoznanje te enosti ni recepta,pride spontano.

A zakaj se matrava? Zato, ker mene resnično zanima, kaj izkušaš, čeprav sem enkrat že skoraj obupala, pa me radovednost vedno znova premami. Sem namreč zelo radovedne sorte ;-) Pa saj po tvoje je to vrline in se strinjam :-) Drugi razlog, ki je priznam močnejši, pa je da bi se rada prepričala o tem, če je moje dojemanje tvojih besed oz. duha, ki veje iz napisanega, pravilno. No zato pač moram postavljati vprašanja, da še kaj več napišeš :-) Upam, da nisem preveč nadležna :-) "Moje besede so le odpiranje področij, o katerih bi se človek moral izobraziti, v kolikor se želi naučiti misliti s svojo glavo in se osvoboditi, vseh zablod razuma." Poanta je ravno v tem, da jaz ne razumem, katera področja točno ti odpiraš, zato te pa prosim za definicije. Tudi tvoje razlage meni enostavno niso jasne....ali sem jaz tako `neumna´ (malo težka beseda) ali pa ti ne znaš z besedami. No pa saj nekaj takega si že sam napisal. No ja, lahko bi te razumela, če bi imela sposobnost, da bi svojo zavest prestavila v tvojo entiteto. Morda pa lahko ;-) samo takole, preko računalnika je to preklemano težko :-). Malo šale. Je pa tudi tako, da je meni stvarstvo, torej vse kar je ustvarjeno, z razumom vred, zelo pri srcu, milo rečeno. In me zanima, kakšna zavest živi v ljudeh. In je moje sodelovanje na pozitivkah tudi neke vrste raziskovanje. No, tudi to je razlog za najino matranje. Ampak, morda je najbolje, da res zaključiva. Pa ne zameri, če kdaj spet vskočim ;-) Potrpljenje pa res ni problem, saj imamo večnost, kajne ;-)

Samo še nekaj malega:-) Notranja izkušnja Enosti zame ni cilj, kot sem že mnogokrat napisala. Potrebno je iti še naprej, se spustiti iz Enosti nazaj v stvarstvo, torej v vse kar se zdi napačno, laž, zabloda, in ga preobraziti tako, da bo lahko izražalo božansko zavest. Projekt na dooooolgi rok, seveda!

Vse skupaj bi resnično bilo lažje v živo. Ti presledki v komunikacij, ko se zgubii rdeča nit, ker človek ni nenehno pri računalniku, je ovira. To zadnje kar pa je napisal omensat, pa je čista resnica. HetLicht, definicije ubijajo raziskovanje. Naj ostane pri tem, za zdaj. Življenje gre naprej... (ni zavarovalnica mb). Prosim te bodi taka kot si še naprej in le raziksuj, ter bodi radovedna. Mirno noč, Mirko-PA