kaj je prav in kaj ne?! Ali si z antidepresivi res škodimo?

Vsak dan poslušam kaj je prav in kaj ne?! Pa še zda ne vem.... Takole je: imam bulimijo že dolgih 6 let, morm priznat da mi gre dobro :) Se počasi zmanjšujejo moje požrtije in tudi razmišljam bolj trezno.... toda zahvala gre zdravilu Prozac. Ta čudežna tabletka je odgnala moje hudičke v glavi, ki so dan za dnem govirili JEJ IN BOLJE SE BOŠ POČUTILA! BRUHAJ IN BOLEĆINA BO ŠLA!! Ampak haloooo tako ne gre! Ta misel je bila vedno močnejša in vedela sem da se uničujem. Vedno sem mislila da je ta grozna "navada" prišla samo zaradi trpljenja in srčne bolečine. Toda sedaj vem pravi vzrok. In ta zahvala gre moje psihiatrinji in seveda Prozacu. Toda vsak dan razmišljam ali to tabletko potrebujem zares, kaj ne bi šlo tudi brez nje?? Vsi smo napumpani s tem da je slabo če jemo tableto, farmacevti nas pumpajo s tem kako so vredu te tablete in da brez njih bo težko. Toda kaj je res?? A so res tako slabe? A mi tako škodijo? A zaradi njih nisme več jaz jaz? Počutim se vsak dan bolje, svet se mi zdi ponovno čudovit, imam voljo za življenje, vidim v prihodnost, vidim se z otroki.... in naenkrat moja teža in postava nista več največjega pomena :) In to je takooooo odličen občutek, ki ga prej nikoli nism poznala. Morm priznat da sm srečna prvič v življenju in tako pač je.... table slabe ali dobre, meni pomagajo in ne vem zakaj bi poslušala druge in se obremenjevala s tem kaj mislijo. Tisti ki niso bili nikoli v moji kože ne vejo kaj so to muke ki jih prenašamo iz dneva v dan. In če me je ta tableka rešila, da lahko končno spremenim neki na sebi, da imam voljo do življenja potem ji lahko rečem samo hvala!

Lepa reklama. Pred kratkim je bilo tudi v intervjuju na radiu podobno, ko je zdravnik pripeljal svojega pacienta, ki je vsaj petkrat povdaril, kako mu antidepresivi pomagajo... Super. Isto lahko naredimo še z alkoholom in drugimi trdimi drogami, saj gre za podobne učinke. Saj ni pomembno, če so zadeve škodljive. Pomembno je, da se trenutno po njih počutimo lepo, ali ne? Na srečo obstaja tudi kakšen psiholog, ki človeku pomaga, da pri sebi razišče, kje je izvor težave, ki ga vodi v takšno ali drugačno početje.

Gostja se čisto strinjam s tabo! In nobene reklame ne delam! Upam da je čim več punc in ljudi, ki najde moč da se reši brez tablet. Toda meni ni pomagalo nič! Nism našla moči da bi se spopadla s tem, in sem se zelooo trudila. Sedaj vsaj bolj realno razmišljam in vem kaj je prav in kaj ne. Bila sem močno zasvojena s hrano in tablete so mi pomagale da sm se bolje začela zavedati sebe. Imam pa tudi psihoterapevko, ki mi pomaga. Tako je pač pri meni.... Ni šlo drugače oz nisem znala začeti drugače kot tako, in nej poudarim da nikoli nism bila privrženka tablet, saj še lekadola nočim vzeti! Ampak ko si tako obupan kot sem bila jz in ko sem videla, da s tem prizadanem veliko ljudi,ki jih imam rada, je bila to rešitev, in vem da bo začesno. Sedaj imam moči da delam na sebi in to je najpomembnejše!

Ja glede odvisnosti je takole, kar pomaga je dobro, pa če gre za zdravila, terapijo, ali kaj tretjega. Bistvo pa je, da so vse odvisnosti ozdravljive v eni sami s. 1s. Res pa je da polsdice potem še nekaj časa saniramo. Vsa stvar je namreč samo v tem da dojamemo, da nas stvari učijo in da če želimo prenehati s šolo, jo je pač treba narediti+, lahko te sicer vržejo ven, samo to ni ravno prijetno in če ne gre pač ponavljaš. Sicer ni ne vem kaj posebnega, ampak kdor to dodajme v celoti in se poglobi v to kaj se uči, dosže res v zelo kratkem času zelo lep uspeh, ki meji skoraj na čudež. Da dam nekaj primerov: Recimo Tobak, (učitelje se pač piše z veliko) nas uči miru, vzeti si čas zase, v zahodnji družbi tudi odraslosti, iz tega lahk izpeljemo tudi sprejetja v družbo starejših ... Zdej pa vse kar je je treba razumet kaj uči konkretno vas in ko se to razume, ste v 1s ozdravljeni. Ker ko človek dojame da je pri 38 letih pač odrasel, sprejet v družbo odraslih in da sedaj on sprejema v svojo družbo mlajše, je jasno da je prej ali slej kajenja konec. Ponavadi je kar takoj, ker pride aha učine, z pojasnilom, matar sej sem res že odrasel ;) Enako velja za ostale stvari, ki jih Tobak uči. Največ dela je pri miru, ker je treba zdraviti drug vzrok, ki dejansko ni odvisnost oz učenje od Tobaka, je bolj beg k njemu oz v njegovo okrrilje. Ampak, če smo že tako daleč, da smo to razumeli, se tudi te vzroke potem zelo hitro najde. Enako je z Alkoholom, ostalimi zdravilnimi rastlinami in še nekaterimi prijaznimi substancami. Recimo Alkohol nas uči poguma, dobrega razpoloženja,... In alkohol je čisto samo v informacijo, naučil več ljudi, zelo lepih in dobrih stvari, kot vsi človeški učitelji skupaj. Zdej pri Alkoholu je še en zelo izpostavljen vidik, ki ga se poslužujejo vsi učitelji, vsah v večini pogledov. Namreč Alkohol in še nekateri drugi učitelji ne govorijo čisto direktno človeškega jezika, ampak govorijo jezik občutkov, čutev, slik in ga marsikdo ne razume. Še posebej ljudje ne razumejo tega, da nas učitelji učijo, ne da jih za stvari, ki jih lahko naredimo sami vedno znova in znova prosimo oz zlorabimo. Primer, vprašajmo se kako bi vi reagirali, če bi vsak dan vaš učenec prišel k vam, po to da ga nasmejite. Vi kot učitelj imate jasno naloga, učenca morate naučiti, da se sam nasmeji in da veselje deli tudi z drugimi. In tudi ko mu 100 tič pokažete kako se dela, mu daste 3d občutek, direktno samostojno izkušnjo on še vedno pride k vam, da to naredite vi namesto njega. Ampak učenec tega da mora sam osvojiti stvari, noče in noče razumeti, ja verjetno vam v tem pogledu ne preostane drugega, kot da mi pripravite neslane šale, če še tega ne razume pa se ga poiskusite z različnimi stvarmi otresti. Ampak, nekateri so res vstrajni v tem da svoje učitelje prepričujejo, da oni niso štoserji. In veste kaj je najpogostejši odgovor tudi človeških učiteljev v običajni šoli. Če bi toliko energije in časa kot ga vlagaš v to da nisi sposoben vložil v to, da bi se učil, bi že zdavnaj ugotovil, ne samo da si sposoben ampak, da si prav briljanten v tej stvari. In verjetno lahko ugibate kaj je napogostejša ugotovitev mladih nadebunih šolarjev, ki to ugotovijo, še bolj pa njihovih mam. Upam, da sem ti pomagal, malce osvetliti bistvo vseh odvisnosti. Zdej v tvojem primeru se sprašuješ, če bi bilo življenje lepo tudi brez drugega učitelja Porzaca. Odgovor je, da seveda. Vendar je prehod iz enega učitelja na drugega, zelo dobrodoše. To lahko primerjamo z preselitvijo v drug kraj. Vzorci so po preselitvi v drugo okolje ne pridejo takoj za vami in ko se po dveh treh tednih spet začnejo formirat so precej lepo vidni in se jih v času selitve da najlepše odpraviti. No dejstvo je, da se jih da odpravit kadarkoli samo treba je kot sem že zgoraj omenil, delati na tem kaj se učimo. V vsakem primeru pa se gre lahko na potovanje. Kot razmem, je v tvojem primeru glavni vzrok, to da maš težave z težo in samopodobo. Huh viš s tem se nikiol nisem direktno ukvarjal, tako da težko dam kakršen koli konkreten nasvet. Vsekakor če hočeš napredovat brez učiteljv, je treba v tem stanju kjer si zdej iskat tiste drobne stvari, ki dte delajo srečno, ki ti dajejo voljo do življenja, ki te spodbujajo. Brez Pozaca jih ne bi doživela, zato je full dobra stvar, ne glede na to kaj kdo govori, ti daje znanje in sposobnost da nekaj nepredstavljivega narediš, kot naprimer malce sramežljiv fant brez akohola ne bi zbral poguma za to da ogovori krasno punco. Amapak, ko doživi izkušnjo kako jo ogovoriti jo naslednjič lahko trezen. Eni začasno uporabijo tudi trik gledališča, in sicer da se delajo, kot da so pod vplivom alkohola, da lažje podožiljajo občutek in utrjujejo znanje, ki jim ga je nudil.

Zgleda, da ne gre brez solznih prizorov, a video je s prevodom. Nick Vujičič pride v Slovenijo. Mogoče bo komu njegova zgodba pomagala. http://www.youtube.com/watch?v=GpVD5cd323c http://www.nickvujicic.si/dogodki.html

Pozdravljen! Hvala ti za tale prispevek in hvala tebi admin za tvoj prispevek! Mi je prišel do živega... Ko gledam kaj tekega se vprašam, kakšen je moj problem proti temu!? Nč ali pač?? Ta fant ima voljo do življenja, kakršne marsikdo nima, pa je brez rok in nog, jaz sem telesno zdrava pa nisem imela volje do življenja. Pa se mi je svet podiral... Ampak vidim da resnično obstaja tisto nekaj kar iščem vsi, obstaja sreča, ampak šele takrat ko se imaš rad takšen kot si, in poskrbiš da je vsak dan lep kar se da! Šele takrat dobi življenje smisel. Res pa ima vsak svoje probleme, tudi če se nekomu zdijo banalni so problemi od nekoga in so pomembni! Takoj ko sem spoznala in najdla v sebi da moj glavni problem ni hrana, pač pa zatrtra čustva in samozaničevanje, sem se lahko lotila zdravljenje sebe :) In vem da nekega dne bom popolnoma zdravo dekle, ki bo živela za vsak dan posebej!

Saj si že zdravo dekle in poleg tega še pogumna, da o svojih težavah odkrito pišeš in predvsem iščeš izhod. Pred nekaj meseci je bil tu objavljen članek o strahu. Izredno lep opis težke situacije, ko človeka strah ohromi, doživet opis izkušnje, vendar niti enega stavka o želji ali nameri živeti drugače ali vsaj vprašanja, kako se rešiti strahu. V tvojem prispevku pa zaznavam aktivnost, pogum in prepričana sem, da ti bo uspelo. Iz svoje izkušnje s sabo in z mnogimi ljudmi vseh starosti in profilov ti lahko zatrdim, da smo vsi DIPLOMIRANE BUDALE. Vsak na svojem področju. In čisto vsak ima svoje BLJAK področje. Ta pogumni se pa tudi soočate z njim in iščete izhode. Drži se... meni se zdiš velika faca! In kaj je lepo? Lep je človek, ki iz svojega BLJAK področja ( v prevodu - iz sranja) dvigne glavo, se postavi na noge in začne živeti SVOJE življenje z vso odgovornostjo in vsemi radostmi. Znaš se imeti lepo, zatorej, IMEJ SE. B

Hvala ti Gostja! s takšnimi besedami narediš veliko dobrega. Hvaležna sm ti za to kar si napisala, se počutim kot otrok, ki ga pohvalijo ko nariše lepo risbico :) Ko imamo probleme, vsaka spodbudna beseda prov pride in naredi veliko dobrega :) Tudi jz ti želim vse najlepše in ne pozabite vsi ste čudoviti, takšni kot ste :)

... nič ne bom dodajal... prosim le, da ne obiskuješ solarija in se ne sončaš dokler jemlješ Prozak. (vzroka ne odstraniš umetno, to je beg pred sabo) srečno

in bog ne daj kak alkohol zraven, pojma nimaš kaj je to... - "volk v ovčji preobleki".

ne, ne morem biti tiho!!! ne bom bral teh vzpodbudnih komentarjev, ker ne veaste s čim imate opravka! slepci! mogoče sem preveč trd v izrazih ampak včasih drugače ne gre! kaj naredi prozak??? naredi iz vas rastlino, ki bo s časoma z vesm zadovolna in srečna. točno tako, ampak... boste kmalu postali gluhi in trdi kot kamen. res, da tudi kamenje vam bo padalo na glavo, boste s prozakom občutili Neizmerno Srečo, hkrati pa boste tudi srečni, če komu drugemu bo letelo kamenje na glavo. To, da prozak ne škodljiv je LAŽ! Prozak je po svojem delovanju točno toliko nevaren kot bilo kateri drugi preparat, ki izziva zasvojenost. kmalu boste biorobot! Veste zakaj toliko antidepresivov? Pa ja zato, da bi vas utišati in da bi pri vseh dogodkih občutili srečo in mir in da ničesar nebi ukrepali, prozak in njemu podobni antidepresivi ko tudi pomirjevala vam na "lep " način odvzamejo vaše mnenje, vaši občutki, vaše glave, odvzamejo vam vas. VEM! Bulimija in bruhanje je manj nevarno kot posledice teh zdravil. Depresija pa se pozdravi z drugimi načini in predvsem z odstranitvijo vzroka, ki leži v nezadovolstvu. Odstranimo vzrok le, če se soočimo s svojimi strahovi, oz. s svojimi željami katere se bojimo uresničiti, ker je tvegano in se bojimo, da nam bo spodletelo. Odstraniti je treba strahove, ampak ne na tak nalčin, ker prozak odstrani ni le strahove, odstrani tudi vas in vaši glavo ter vašo osebnost. ... kar na jok mi gre... sedaj pa res srečno

Here, vem in razumeš kaj pišeš! Tudi meni hodi to vsak dan po glavi, a res ne bi šlo drugače?? ampak 6 let nism našla moči... vem da se zdim večini mal "nora" ker jem prozac, ampak vsaj našla sem moč, pa čeprav je "umetna" da začnem delati na sebi. Lahko je obtoževati ljudi, in tisti kateri imate iskušnje z AD zelo dobrodošli s kakšnimi izkušnjami, jaz jih nimam. Vem samo to da se sedaj malo bolje počutim in imam voljo... Vem da se bom pozdravla!!! V to ne dvomim, amapak tako sem pač morala narediti prvi korak...

hm, zelo doživeto............. happy girl, vse kaj ti lahko pomagam, to je to, da dam link, kjer naj bi pisali ljudje, ki imajo izkušnje z zdravili iz skupine antidepresivov, ker s temi tabletami sama nimam izkušenj, le opazujem spremembe v drugih ljudeh, ki le te jemljejo. http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:enDHZKnFKtEJ:med.over.net/forum5/read.php%3F51,4533245+koliko+zdravnikov+jemlje+antidepresive&cd=14&hl=sl&ct=clnk&gl=si&source=www.google.si ...sicer osebno ne bom presojala kaj prav in kaj ne...

Here, res je, stvari, ki zasvajajo nikakor niso dobre in vsi vemo, da je odprava vzrok osnova. Ampak iz izkušenj ti lahko potrdim, da je zelo malo ljudi na neki točki, sposobnih v trenutku zaključit zgodbo, ki so jo meli bodi si z alkoholom, bodi si z drugimi substancami oz težavami. Večinoma, smo sposobni razumeti, izkusiti, celo do določene mere zaključiti in iztopiti, ne pa tudi v trenutku preiti iz enega stanja zavedanja in delovanja v drugega. Seveda pa so, do te točke, da sploh lahko zaključijo morali nekako priti. Večinoma za to poskrbijo vodniki oz učitelji, ki ugotovijo, da je stvar prišla do stopnje, ko je potrebno nekaj spremeniti oz zaključiti, ker se je dotični vzorec izpel, in je dotična oseba izkusila vse kar ji je bilo dano. Potem je potreben premik naprej. V tem obdobju se zgodi ponavadi dvoje, ali se zgodi nek notranji efekt, napriemr zbolimo in nas telo prisili v drastično spremembo razmišljanja, ali pa se zgodi nek zunanji efekt in sicer pride v naše življenje nek dogodek, oseba, knjiga, ki nam pomaga na naši poti. Zunanji efekt je seveda lahko tudi negativne narave, predvsem če dolgo časa, ne akceptiramo teh sporočil in ponujene roke. Zdej pa pridemo, do točke, ko se proces začne. Večina ljudi kljub trenutnu 100% zavedanja vzroka, vzorca in posledice hkrati, kot sem že rekel, ne naredi koraka v 1s. Ampak traja prehod med tremi tedni in dvemi meseci. V tem času se zgodi zaključevanje stvari in zapiranje vrat skupaj z vezmi, ki so bile vzpostavljene, hkrati pa se začnejo odpirati nove. Precej dela imajo tisti, ki ignorirajo sporočila in znake ter s tem vlečejo obdobje, ki je namenjeno prehodu v obdobje, ki je namenjeno odpiranju novih poti. Ker je potem težje, saj je potrebno opraviti dve stvari v omejenem času. Še glede Prozaca in Metadona, sta učitelja s katerima rešijemo podobne stvari in sicer pomagata prepoznati vzorec, stopiti iz kroga odvisnosti in začeti življenje znova. Ne rečem, da za to kar dajeta na drugi strani ne povzročata stranskih učinkov, a njun namen ni da bi bili njuni učenci dolgo časa. Ampak na žalost nam tega, kako biti potem odvisen od sebe in odgovoren zase, nihče direktno ne razloži. Saj večinoma vsi delujemo po načelu, da če nekaj deluje, da se potem v to ne poglabljajo. Bistveno pa bi bilo razumevanje sporočil, pomoči, razumevanje delovanja vzorcev, njihovega učenja in predvsem najpomembnješe stabiliziranja novega stanja realnosti, preko odpiranja novih možnosti. To zadnje je najbolj bistven element in sicer je situacija popolnoma enaka pri manjših težavah, recimo točnosti in tam se da take stvari zelo fino in vzporedno trenirati. Ker edino primerjava med sistemi, da realen rezultat.

imam vprašanje, ki sicer ne nanaša direktno na temo foruma. zanima me koliko zdravnikov jemlje antidepresive? mogoče kdo ve odgovor.

Sedaj bi pa jz imela eno vprašanje. Vsi govorijo delaj na sebi, ne rabiš zdravil, bodi samozavestna, imej se rada, živi za vsak dan posebej..... Kako to doseči?? Kaj narediti da bi se imela zadosti rada, da bi se cenila?!! Kaj? Kako se naj kr dobro počutim, če pa sem se že skoraj celo življenje slabo, če mi je včasih šlo vse narobe. Res je sedaj se počutim srečna, ampak še vseeno ne zadovoljna s sabo. Imam vse kar bi si lahko želela. Prosim povejte kaj nej naredim, kaj to v praksi pomeni: delaj na sebi? Tudi če si rečem sedaj se imam pa rada, se cenim, to nič ne pomeni, to so besede, ki so prazne. Občutki pa ostanejo.....

Največji trik ni, da se vprašaš kako naj se mam rada ampak, da to vprašanje postaviš na drugo stran. Bistvo je, da zelo težko dobiš odgovor, na to kako naj se mam rada, če pa se nimaš in če nimaš prav veliko stvari na in v sebi rada ;) Zato tudi ne delajo anfirmacije pri teh, ki majo slabo samopodobo, ker ni odboja in ojačitve energije vprašanja. In ker ni odgovora oz je odgovor nič, je potem samo še slabše. Zato je treba vprašanje postavit na drugo lokacijo, kjer ti lahko sploh prinese odogovor. Torej začni s spiskom tega kaj imaš rada naprimer v naravi, v slikah, v knjigah, otrocih, okolici, katere so tiste drobne stvari, ki razveselijo tvojo dušo. In tu boš dobivala odgovore brez skrbi, 100% sem da jih boš našla, če pride kaj nimaš rada je tudi to veliko, ker pol najdeš nasprotje, ki ga maš bolj rada. Potem boš šla na to, da boš trajno eliminirala stvari iz lajfa, ki niso to in se posvečala tem, ki so to. Hkrati pa poteka preobrazba iz vedeti recimo, da te navdušuje sproščenost in da ti je to všeč, da maš to rada pri drugih ljudeh, da rada gledaš take filme, postopoma v to, da si ti taka sproščena zabavna punca in da te majo vsi radi. To je prehod iz faze odkrivanja kdo si v fazo biti to kar si. Sej ni prav velik filozofije, ko ugotoviš kaj maš ti rada, to postaneš, pol najdeš take, ki majo tudi to radi in pol majo ker si ti to postala, radi seveda tudi tebe in ker si ti to kar ti je blo všeč postala, maš seveda rada sebe in te dobre stvari, ki jih izžarevaš v sebi. In krog je sklenjen, naredila si nov vzrorec realnosti.

[QUOTE][u]Quote by: A[/u][p] ......postopoma v to, da si ti taka sproščena zabavna punca in da te majo vsi radi. [/QUOTE] Jaz sem rešila ta problem, dopuščam možnost da me noben nima rad. Kako sproščujoče.... ;-))

Po pravici povedan je tole najboljši odgovor kar sem jih do sedaj dobila :) mislim da rabim nekaj, neki načrt po katerem bom delala, in mislim da samo tako bom nekoč prišla do boljšega jaza. Res je to težka tematika za razumeti, hvala vsakemu ki se vsaj za trenutek poskuša postaviti v mojo kožo.... Ampak sej bo ;) ta stavek mi je tako všeč :)

Nan rešila si se bulimije? ali si kaj drugega mislila s tem?

Ja, včasih me prime ena taka huda "bulmija", a ne grem pol bruhat......verjetno samo dobro kuham. Malo heca, happy girl, brez zamere.

:D ja vsaj nasmejala sm se :P :)

včasih najdem odgovori na tak način, da si predstavljam kako neka druga oseba prišla k meni z isto težavo in me prosi za nasvet kako naj ravna. odgovor se najde vedno! potem potrebno samo še zapisati vsak nasvet za "tretjo" oseba in se tega držati :)

[QUOTE][u]Quote by: happy girl[/u][p]Po pravici povedan je tole najboljši odgovor kar sem jih do sedaj dobila :) mislim da rabim nekaj, neki načrt po katerem bom delala, in mislim da samo tako bom nekoč prišla do boljšega jaza. Res je to težka tematika za razumeti, hvala vsakemu ki se vsaj za trenutek poskuša postaviti v mojo kožo.... Ampak sej bo ;) ta stavek mi je tako všeč :)[/p][/QUOTE] Zdej pa ne vem, a ti je všeč moj ali nanin odgovor. Verjetno oba ;) Sem že prej hotel dodat sam mi je zmanjkal časa, pa itak je tko, da stvari pridejo, ko je čas zanje. Ko stvari ozavestiš in začneš delat na njih, potem sicer neki časa traja, da stabiliziraš. To je najdljetrajajoči del stvari, ampak jaz sploh ne dvomim v to da bo ) Večkrat sicer mislimo, da mora vse bit takoj, sej je super, sam včasih je bolje da gre počas, da sproti dozorevamo. Recimo če začneš z učenjem harmonike, se verjetno strinjaš, da ne boš čez tri tedne najboljši virtuoz na svetu. No čez kakšne pol leta pa boš že domačim lahko kakšno zaigrala, čez leto pa že na kakni žurki, čez dve pa z ansamblom na veselici. Stvari morjo dozoret, nabrat si moraš izkušnje, past in se večkrat pobrat,... sej pa takoj je tudi najbolj prav, si predstavljaš da bi te po dveh mesecih silil na svetovno turnejo. Pomoje bi blo divje in vprašanje, če bi sploh še kdaj vzela harmoniko v roke. In tako je tudi tu. Učiš se bit to kar si rad in kar res si in to zahteva svoj čas. Ko boš čez dva meseva pogladala nazaj, pa pol čez leto, pa čez dve, se sploh ne boš spoznala. Pa sej to že itak veš. Najlepš pri vse stvari pa je da sploh ni treba velikih sprememb delat, sam en dan začneš mal migat na to temo in stvari se same odpirajo. Vzročki se sami začenjajo sporožat, enako je seveda tudi ko gremo v kakšen napačni vzorec. Zgodijo se čist majčkeni koraki, ki pripeljejo do tavelikih in pol kar ne enkrat ugotoviš da se je vse spremenilo. Isti sistem je za ven. Ti sam naprediš prvi korak z odločitvijo in pol dopustiš da se zgodi. Men eden najljubših stavekov je: Zgodilo se ti bo toliko dobrega, kolikor dobrega si pripravljen sprejeti. Problem je res veš full hecen, mam kar precej izkušenj, k folk ne more vejert da se to lahko nejmu dogaja in včasih pol sploh ne upa sprejet. Dostikrat maš priložnost videt kakšno punco, ko rabi kar neki časa, da zaupa novemu fantu, in pol namesto da bi se odprla in sprejela to kar ji je življenje ponudilo, se še bolj zapre in odriva ljubezen in srečo še naprej daleč stran. Ps: Nan, super si dopolnila, nikol se ne smemo preveč ozirat na to kaj bodo rekl drugi, ampak mormo sledit svojim sanjam. Sicer pa, jaz te mam rad, si mi full fina punca in taka full taka taprava borka ;)

A tebe sem mislila, na tvoj odgovor ;) Dobr razmišljaš, si mi všeč :) Si mi dal mislt oz si dost dobrega naredu zame.... Zdej bom pa še več razmišljala....... ampak morm si narediti nekak "načrt" da se rešim vsega kar me mori, pot bo pa dolga to se zavedam!

h.girl, Osho je enkrat izjavil, približno takole " Nič ni treba odpirati, samo ne zapirajte" Enoastavno, a ne.... ni daleč od rešitve, vsaj za idejo. ;-)

Admin A.........tisto o borki ne zveni slabo. ;-)

[QUOTE][u]Quote by: Nan[/u][p]h.girl, Osho je enkrat izjavil, približno takole " Nič ni treba odpirati, samo ne zapirajte" Enoastavno, a ne.... ni daleč od rešitve, vsaj za idejo. ;-)[/p][/QUOTE] ja važn da imam idejo :D ste me glih tolk podkurli, da me res zanima, ali sm sposobna in če imam toliko moči da mi enkrat uspe premagat tole moje sr**** :)

korak po korak, in vedeti je treba, da nikoli ne pozno vse začeti od začetka, če se spotakneš vstaneš se otreseš ter poskušaš spet in spet... samo brez panike:D sigurno ti bo uspelo.

živila, ki vsebujejo triptofan - aminokislina iz katere nastane serotonin: dateljni, banane, slive, fige, paradižnik, mleko, soja, črni čokolad, pravi kefir.

sedaj pa spomnimo izraz: človek je to, kar on je. (v smislu s čim se prehranjuje) Pogledamo recimo živali: mačka, ko spomladi zraste prva travica, takoj si poišče tisto, ki jo rabi in poje. Tudi naš organizem, ko njemu primanjkuje serotonina odlično se zaveda, da njemu to manjka in organizem ve, da to najbolj hitro dobi s hrano, ampak mi njemu hrano damo, samo kakšno, tisto, ki njo ne potrebuje in organizem začne le tisto napačno hrano zavračati. Veliko se govori o samo-zdravljenju, da telo samo ve kaj potrebuje, recimo nosečnice v nekaterih obdobjih točno vedo katero vrsto sadja ali zelenjave bi najraje jedli in potem se ugotovi, da prav v tem ali onem so točno tiste vitamine i druge snovi, ki so pomembni za bodočo mater in otroka. Res je, da naše telo nam sporoča, da s pomočjo hrane lahko dobimo manjkajoče snovi, mi pa nismo toliko razvili svoj posluh k serotonin, odgovoren za občutek sreče in zadovoljstva. Razen više omenjenih živil za proizvajanje te snovi, so v veliki meri odgovorni tudi sončni žarki, ker je sonce eden od najpomembnejših naravnih virov, ki vzpodbujajo nastanek serotonina. Našemu telesu, da bi si vzeli čas in užili tisto, kar telo potrebuje, zato se hitro nabašemo, ker želimo v trenutku zadostiti, ko potem čez nekaj časa pride do kemijskih reakcij in naši možgani sporočijo celotnemu telesu, da potrebne snovi niso dobili, telo začne zavračati užito hrano, in tako organizem postaja vse bolj lačen tiste snovi, ki je še vedno ni dobil. V tem primeru živil, ki vsebujejo aminokislino triptofan (iz njega nastane serotonin, snov, ki je odgovorna za občutek sreče in radosti). In zaradi tega, da vsakič minus je večji se prenajedamo bolj in bolj... in potem, ker občutka zadovoljstva ni telo je prevarano in se začne povratni refleks, oz. telo sporoča, da je rajši brez vsega kot da z tistim, ki njemu ne prinaša "zadovolstva" - serotonina - hormona sreče. Naše telo je zelo pametno, torej ve kaj dela, čeprav se nam zdi, da je to le v glavi, ja v glavi ampak najprej v hrani in kaj ona nam prinese, tudi v možgane. Seveda pričakovati, da že v enem dnevu z uživanjem živil, ki vsebujejo dovolj triptofana je nerealno, celo tablete začnejo delovati šele po enem mesecu... torej biti izbirčni9m pri uživanju živil se je treba truditi več kot en mesec in to z vso vztrajnostjo, da spet pridobimo: - zaupanje našega organizma - ter nadomestimo minus, ki se je povečeval z vsakim napačno sestavljenim obrokom. Primer: vzamemo živila z umetnim sladkorjem: v pravem sladkorju najdemo gljukozo, ki je sicer zelo pomembna hrana za naše možgančke, ne pozabimo, da delujemo v enem hipu na večjih področjih: - vidimo hrano - vemo, da je sladko, v možgane gre impulz, da zdaj dobi hrano, ker celice z užitkom pohrustajo glukozko in so potem zadovoljne, proces se začne še preden živilo zaužijemo, saj v ustih se je že pojavila slina in seveda v možganih se pripravlja določena kemijska podlaga za druženje z glukozo in kaj se zgodi, ko jezik čuti sladko, v možgani gre impulz in le ta v organizem pošilja kemijske snovi, ki so značilne za sprejem glukoze, možgančki čakajo glukozo... glukoze pa ni nikjer! Laž, razočaranje, prevara in seveda lakota, ki prinese svoje posledice. :D Taka laž nič ni manj stresna za organizem kot bilo-katera laž za našo psiho. Poglej zdaj je pravi čas, da sestaviš tudi načrt prehranjevanja v katerega vključiš živila iz katerih tvoje telo bo dobilo serotonin, potem tukaj seveda obvezni sprehodi pod soncem, nekje v mirnem okolju, veliko iskrenega smeha (tudi smeh vzpodbuja nastanek hormonov radosti), beri vice, poglej si kakšno komedijo, torej tisto, kar te bo spravljalo v smeh. Ples - je najboljša telovadba ter ena iz med poti za sprejemanje svojega telesa. srečno

Hej, moram se oglasiti, ker delate tisti, ki nam pravite, da stran od antidepresivov veliko škodo! Samo tisti, ki je šel čez pekel panike, strahu, telesne bolečine mi lahko reče stran od AD, tisti bo pa to težko rekel, ker ve, da so ga rešili. To je tako, kot bi rekel nekomu z zlomljeno nogo, ne rabiš gipsa. AD te fizično spravi skupaj razumete! Sama nisem mogla jest, ker sem imela občutek, da se bom zadušila, nisem mogla dihat, nisem mogla v službo, nisem mogla poskrbet za družino, za otroke. Ne mi nakladat, res ne! In ne delajte nam slabe vesti. Sprejmite nas takšne kot smo. Saj se vsak trudi na svoj način in vsak ima svojo pot. In verjemite, zelo se trudim, da se jih bom počasi znebila. Dragi moji sotrpini na AD, poslušajte sebe, ni res, da iz nas naredijo robote. Med drugim sem se v tem obdobju ogromno novega naučila in to delim z drugimi. Zato kar pogumno vsi naprej, tudi tisti, ki smo na AD smo vredni! Lep pozdrav vsem.

Čudovita, noben ti ni rekel in ne napisal, da si ničvredna. Vem pa, da to je napaka, žal. Imam trije prijatelje, ki so na antidepresivih, prvo leto so bili navdušeni, pozneje nič več. moja stvar je bila opozoriti in pokazati, da obstaja tudi druga pot mogoče težja je pa boljša. Vse drugo je tvoja izbira in se mene ne tiče. V življenju sem doživel marsikaj, tudi s postelje nisem mogel vstati, ker me je treslo zaradi panik, tesnobe in "teme", mi je pa uspelo brez AD in drugega. Totej vem, kaj pišem. Srečno.

Preden se začnete zdraviti zaradi depresije, poglejte če ni vzrok organski, torej, pregledat železo, D vitamin in delovanje ščitnice ali nadledvične žleze.

Nan to sm si dala pregledati :) Pa pravzaprav niti ne vem al bi res potrebovala AD, nikol se nism res tako počutila, samo ta bulimija me je izčrpala in pa preveč je bilo prisilnih misli. Nekak sm jih res iz obupa začela jemati, kot nekako čudežno tabletko, ki bi naj vse pozdravla, ampak vem da ni tako.... RE kako ti je uspelo? Mi lahko opišeš kako si živel, kaj si delal? (mislim za to da bi se pozdravil). si imel kakšen načrt?

happy girl, seveda ti bom napisal, ampak malo pozneje. zdaj na kratko: Kot prvo, sem začel iskati informaciji, kaj se dogaja z mojim telesom, vzroki, in tudi vzroki vzrokov. In nato ukrepal, najtežje je pri telovadbi ;), sčasom pa je bilo veliko lažje. lp

pozdravljena happy girl, napisal ti bom bočlj nasplošno, ker sicer za vsakega človeka je verjetno drugačen pristop, osnova za vsakega pa je .Odločitev. ,,,načrt... načrt se je izoblikoval sproti , najprej sem mogel na nek način se postaviti na noge (dobesedno), sem začel z manj napornih telesnih vaj, odstranil vse kaj me je spravljalo v žalost ali nezadovoljstvo, recimo sem se izogibal bilo kakšnim televizijskim oddajam ali filmom ali zgodbam, ki so me spravljale v žalost. Razčistil sam s sabo in ugotovil, da meni je včasih samemu odgovarjalo "samopomilovanje" in, ko sem pogledal na situacijo z očmi človeka, ki ima več izkušenj in trudnosti, sem videl, da moja zgodba - je "srečna pravljica"... pomembno je bilo to, da sem se .odločil., odločil, da se spravim čez, ogromno truda sem vložil, da sem premagal in razčistil večino nezadovoljstva, strahov, obupov itd. in ne glede nato kako me je bolelo pri srcu sem vsakič vztrajal v telovadbi in pravilni prehrani. Bral sem srečno in optimistično literaturo, gledal lepe slike, bral poezijo (brez jokajočih vsebin) :) pel, plesal in začel več hoditi med ljudi, ter seveda v veliko pomoč mi je bila moja najboljša prijateljica. Včasih besede blizkega človeka ti dajejo ogromno moči. Ni bilo spremembe v enem dnevu, stanje se je izboljševalo zelo počasi, sem pa se trudil držati diete in telovadbe in takoj, ko so se prikradli kakšne črne misli sem jih lepo "pozdravil" v smislu "živijo, kako smo kaj, kaj bo novega?" ;) in potem sem iskal njihov izvir, ko je ta bil najden sem ukrepal odvisno od tega kaj te misli sprožilo. pri bulimiji (tudi to je bilo, čeprav ni dolgo mogoče 3-4 meseci) sem ugotovil, da vzrok je »na dlani«, in to je bil odnos v katerem sem bil s človekom na način, ko sem šel proti sebe. Ko sem pošteno povedal, da ne gre, potem je tudi "odvračanje" hrane izginilo. ...ni čudežnega recepta, stvar je v premagovanju naših slabih navad in v pridobivanju novih koristnih navad. Recimo pri hrani, tudi ni bilo lahko se odpovedati določenim živilom in se navaditi na druga, bilo je zelo veliko dela s tem, se je pa splačalo. Lep dan :)

RE samo hvala ti lah rečem :) tak odgovor sm iskala, tu je čutit upanje. Lepo da si vredu zdej ;) Lep dan!

https://www.youtube.com/watch?v=UIm8fHxqUAM&feature=player_embedded#at=206 !!!

:) pozdravljen! Veš bi to verjela kar je blo povedano na posnetku, ampak moje mnenje je vseeno, da smo vsi napumpani z informacijami z ene strani in druge. Eni so zelo proti antidepresivom, spet drugi ne vidijo rešitve brez njih oziroma je težko. Menim da se naj vsak odloči po svoji vesti, po svojem občutku, ker dejstvo je, da tisti kateri jih ni nikoli zares potreboval lahko reče, da so škodljivi itd.... Nisem ne za ne proti. Odločila sem se po dolgem premisluku, in važno je da sm na dobri poti. Vsak zase "ve" kaj je dobro za njega in vsak se trudi po svojih močeh. Tako da tisti, ki ste proti.... spoštujem vaše mnjenje :) vsako je dobrodošlo. Lep dan vsem!

ockej, prav, pa se bom tudi jst začel filjati z njimi, hvala za tvoj čudoviti prispevek k zdravemu načinu življenja. Marija vseh Marij, pa to je rešitev za celi svet, dajmo se vsi napumpamo s pomirjevali in antidepresanti, JUHUUUUUUUUUUUUU! problem je rešen vsi so srečni in zadovoljni. ma kakšne knjige iz duhovne rasti ali delo na sebi ter karkoli drugega, če pa s tabletami je tko lahko, vse skupaj... Hvala, si me prepričala. :mrgreen:

[QUOTE][u]Quote by: HURA antidepresantom![/u][p] ...ma kakšne knjige iz duhovne rasti [/p][/QUOTE] Se strinjam, imajo enak učinek kot antidepresivi. :-)

[QUOTE][u]Quote by: HURA antidepresantom![/u][p]ockej, prav, pa se bom tudi jst začel filjati z njimi, hvala za tvoj čudoviti prispevek k zdravemu načinu življenja. Marija vseh Marij, pa to je rešitev za celi svet, dajmo se vsi napumpamo s pomirjevali in antidepresanti, JUHUUUUUUUUUUUUU! problem je rešen vsi so srečni in zadovoljni. ma kakšne knjige iz duhovne rasti ali delo na sebi ter karkoli drugega, če pa s tabletami je tko lahko, vse skupaj... Hvala, si me prepričala. :mrgreen: [/p][/QUOTE] Z besedo napumpani sem mislila, da imamo toliko informacij, da človek včasih res ne ve več kaj nej verjame oz kaj je res in kaj ni.... ne pa da smo napumpani za antidepresivi. Tak ne ni treba biti tako ciničen. Vsak ve kaj je za njega dobro in spoštujmo pač odločitve ljudi :) več kot svetovati ne mormo :) lp

[QUOTE][u]Quote by: happy girl[/u][p][QUOTE][u]Quote by: HURA antidepresantom![/u][p]ockej, prav, pa se bom tudi jst začel filjati z njimi, hvala za tvoj čudoviti prispevek k zdravemu načinu življenja. Marija vseh Marij, pa to je rešitev za celi svet, dajmo se vsi napumpamo s pomirjevali in antidepresanti, JUHUUUUUUUUUUUUU! problem je rešen vsi so srečni in zadovoljni. ma kakšne knjige iz duhovne rasti ali delo na sebi ter karkoli drugega, če pa s tabletami je tko lahko, vse skupaj... Hvala, si me prepričala. :mrgreen: [/p][/QUOTE] Z besedo napumpani sem mislila, da imamo toliko informacij, da človek včasih res ne ve več kaj nej verjame oz kaj je res in kaj ni.... ne pa da smo napumpani za antidepresivi. Tak ne ni treba biti tako ciničen. Vsak ve kaj je za njega dobro in spoštujmo pač odločitve ljudi :) več kot svetovati ne mormo :) lp[/p][/QUOTE] hvala, ne vem kje si videla cinizem, ker mislim popolnoma resno!!!

[QUOTE][u]Quote by: happyboy[/u][p][QUOTE][u]Quote by: happy girl[/u][p][QUOTE][u]Quote by: HURA antidepresantom![/u][p]ockej, prav, pa se bom tudi jst začel filjati z njimi, hvala za tvoj čudoviti prispevek k zdravemu načinu življenja. Marija vseh Marij, pa to je rešitev za celi svet, dajmo se vsi napumpamo s pomirjevali in antidepresanti, JUHUUUUUUUUUUUUU! problem je rešen vsi so srečni in zadovoljni. ma kakšne knjige iz duhovne rasti ali delo na sebi ter karkoli drugega, če pa s tabletami je tko lahko, vse skupaj... Hvala, si me prepričala. :mrgreen: [/p][/QUOTE] Z besedo napumpani sem mislila, da imamo toliko informacij, da človek včasih res ne ve več kaj nej verjame oz kaj je res in kaj ni.... ne pa da smo napumpani za antidepresivi. Tak ne ni treba biti tako ciničen. Vsak ve kaj je za njega dobro in spoštujmo pač odločitve ljudi :) več kot svetovati ne mormo :) lp[/p][/QUOTE] hvala, ne vem kje si videla cinizem, ker mislim popolnoma resno!!![/p][/QUOTE] zakaj bi se mučil, iskal druge rešitve, vztrajal itd., če lahko spustim vajeti in preprosto vzamem tableto? kje tukaj cinizem???

ok mogoče ne znam dobro presojati ljudi oz včasih se "narobe" sliši povedano. Kakorkoli, imava vsak svoje mnenje in jz tvojega spoštujem ;) In mim grede, to ne pomeni zame da potem vzameš tableto in vse je super, tu se začne.... sploh pa jih jem zaradi bulimije. Sedaj delam na sebi, gre mi dobr, dobivam nove navade, pokušam čim bolj zdravo živeti, se gibati in skratka imeti se rada. To je pač moja zgodba, srčno upam da je vaša drugačna.....

Happy girl, pozdravljena! Poglej, pred dvemi meseci si zapisala o dobrih učinkih antidepresantov, kot nekaj kaj ti pomaga pri delu na sebi... Bi mogoče bolj konkretno naštela, kaj vse si naredila na sebi za ta dva meseca oz. to, da si srečnejša in mirnejša to smo razumeli, saj takšno je tudi delovanje teh substanc, da nekoliko pomirijo. kaj konkretnega si naredila na sebi: si spremenila način prehranjevanja? se ukvarjaš s športom? itd. Hvala!

Če po pravici povem, sem se mogoče res na začetku jemanja počutila bistveno bolje, toda sedaj po dveh mesecih, ne opazim več neke hude razlike, edino kar se mi zdi je to, da sm mogoče malo bolj "odporna" na stres, lažje se spoprimem s problemi v službi, privat, lažje se pogovarjam o problemih, nekako se ne pustim da bi me j**** po domače :) Nimajo pa na mene takega učinka (mogoče ta ki jih jemljem pač niso najbolj primerna zame), tako da se ne počum zaradi tega sedaj čist presrečna, ne skačem od energije itd. Kaj sem naredila v teh dveh mesecih? Najprej sem si poiskala strokovno pomoč, kajti dobro sem se zavedala, da bulimija je bolezen, in da kljub temu da sem se trudila misli preusmeriti, ni šlo in sem se s tem uničevala. Tako da moja psihiatrinja mi je zeloooo pomagala razjasniti vzroke bolezni, da bistvo sploh ni hrana, pač pa neke notranje stiske. In ko spoznaš kaj je vzrok, potem šele lahko delaš na tem, odpraviš reči ki te privedejo do tega itd. Dobila sem voljo, da sem zjutraj z veseljem vstala iz postelje in se veselila dneva. Moja edina misel ni več hrana oz se trudim misli preusmeriti. Več časa preživim zunaj, delo zunaj me pomirja. Več časa preživim z nečaki, ki sta taka sončka da se z njima samo smejim, igram, skratka me napolnita z energijo. Berem, poslušam glasbo in to samo kar je pozitivno, kar me izpopolnjuje. Začela sem se bolj ceniti, da sm tudi jz pomembna, da moram najrej za sebe poskrbeti, razvajam se z malenkostim :) Potem skrbim za sebe, svoj zunanji videz, rada se malo naličim, tako da sm zadovoljna s sabo, da se počutim čudovito. Ko le imam čas tečem, čez vikend kolesarim, poskušam jesti čim bolj zdravo, tako da nimam "slabe vesti" zaradi hrane. Zvečer se poskušam čim bolj relaksirat (joga nidra)....... no to je samo nakaj malega. Mogoče so to reči, ki so nekaterim čisto samoumnevne, vsakdanje, toda zame ni bilo tako. Moj vsakdan se je začel z mislijo na hrano, na stisko. Že zjutraj sem lepo premišljevala kaj vse bom jedla čez dan in sm si samo želela, da bo priložnost, da bom sama in bom lahko se basala s hrano in posledično bruhala. To je bilo močnejše od vsega, misli nisem mogla preusmeriti.... groza! Posedično sem bila najraje sama doma, da me nihče ne vidi.... Kjub vsemu sem šele na začetku vsega, ampak na dobri poti k polnejšemu življenju, ker sem mlada in si želim živiti, vem da si zaslužim biti srečna! Sedaj bolje razumem kaj je bistvo življenja, da so pomembnejše reči kot popolnost, kajti ravno v tem je čar, popolnost ni zanimiva, drugačnosti naredijo človeka čudovitega :) Vsaka stvar je verjetno res za nekaj dobra, tako kot vsaka bolezen človeka spremeni, tako je mene tudi. :)

Pozdravljeni, sm se odločila, da se po dolgem času ponovno javim. Takole se je odvila moja zgodbica.... odločila sem se da se znebim vse kemije, ki sem jo jemala, tako da sem tablete že pred dobrim mesecem nehala jemati. In počutim se odlično :) nič slabše, kvečjemu boljše, energije imam ponovno več. In kaj mi je resnično pomagalo se pobrati oz se pobirati in se počasi izvleči iz kroga zasvojenosti s hrano. To je knjiga Učbenik življenja, ta knjiga je tist kar sem iskala, tista prava pomoč, s katero se učiš živeti :) Hvala Kojcu za to knjigo :) Lep dan vam želim ;)

Čestitke, Ta hujše je mimo. Vsekakor imajo knjige "svojo moč" pri zdravljenju. Priporočam ti še knjige Sanje Rozman in Louise Hay -Življenje je tvoje. Pomaga tudi športanje ter meditacija. Srečno.