#Osebna rast

Sreča. Izbira posameznika ali le rezultat spleta okoliščin?

Življenje - tako dragoceno, a včasih tako grenko. Le kam nas vodi, kaj nam prinaša? Morda srečo, ljubezen ali samo pogubo? Kdo ve.
Pozitivka872 min branja
Deli zgodbo

Vendar vsak si ga kroji sam po svojih načelih in vrednotah. Vsakdo izmed nas je lahko snovalec svojega življenja. Za to ni potrebno veliko, kanček dobre volje, samostojnosti in poguma. A nekateri žal tega ne zmorejo, so le opazovalci, ki spremljejo kako dobri in uspešni so drugi, se sprašujejo zakaj sami ne morejo imeti vseh teh dobrin, ko pa si jih vendarle zaslužijo. Življenje jim ne predstavlja užitka in radosti, izgubljeni so namreč v krogu lastnih destruktivnih misli, iz katerega ne morejo oziroma ne znajo izstopiti. So ujetniki lastnih misli. Premikanje v tem začaranem krogu pa še zdaleč ne obrodi pozitivnih in želenih "sadov", samo dejanja jih lahko. Verjetno se takšni posamezniki bojijo odgovornosti, ki jo prinaša življenje, saj je veliko lažje biti samo pasivni opazovalec. Vendar pa je nekje potrebno začeti, pa čeprav je (kakor pravimo) vsak začetek težak. Na koncu tega novega potovanja običajno vedno spoznamo, da se je splačalo potruditi. Kljub temu da včasih rezultati niso takoj opazni.

Sama sem mnenja, da je osebna sreča odvisna le od nas samih in ne smemo pričakovati, da nam jo bodo "pričarali" drugi. Drugi ljudje nam lahko življenje le lepšajo in ga naredijo bolj polnega, njihova dolžnost pa ni, da nam zagotavljajo srečo. Le-ta je v naših rokah!

Prejšnji članek na to temo

Um ti je dan

Komentarji

3 komentarji

Pot
Kaj bi torej človek izbral, če bi lahko izbiral. Radost in srečo ali trpljenje. Če
je izbira torej mogoča, zakaj potem ne izberemo veselja in zadovoljstva in
sreče, zakaj neprestano znova in znova izbiramo odločitve, ki preverjeno
prinašajo mizerijo in večje ali manjše oblike trpljenja?
Naši bližnji bi vsekakor raje videli neprestan nasmeh in veselje v nas kot
pa zategnjen obraz, brundanje, nezadovoljstvo, obtoževanje drugih za
lastno igro žrtve. Odgovor je danes brez dvoma znan, nimamo izbire vsaj
velika večina posameznikov ne. Če povzamem nekatere statistike je na
tisoč ljudi danes eden, ki se popolnoma zaveda svojih odločitev in ima
izbiro. Ampak to je kar razveseljujoč podatek. Samo dvajset let nazaj je
bila slika mnogo bolj črna. Samo prehranjevanje poglejmo, tukaj je res
smešna situacija, kaj jemo? Tisto kar potrebuje telo ali tisto kar želijo
čustva? Kaj dajemo otrokom, saj včasih mi ni jasno, nekateri bi svoje
lastne otroke trpali s sladkorjem, ja skoraj, da sam še okol padejo. Saj v
takih vsakdanjih situacijah je popolnoma jasno, da zrela oseba takih
odločitev enostavno ne more sprejemati nikakor ne zavedno!
Lepe praznične dni.
Pot
Ha ha ha