#Zdravje

Je debelost nalezljiva?

Sonce1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Raziskovalci menijo, da je debelost nalezljiva. Študija je namreč pokazala, da če ima nekdo prijatelja z prekomerno telesno težo, ima tudi sam, kar za več kot polovico večje možnosti, da postane debel. Vplive na telesno težo je mogoče opaziti tudi pri bratih, sestrah in partnerjih.

»Gre za prvo študijo, ki je pokazala kako se debelost iz osebe na osebo širi preko družbenih vezi,« je povedal eden izmed sodelujočih pri študiji, James Fowler iz kalifornijske univerze San Diego. Raziskovalci so povedali, da ugotovitve jasno nakazujejo na to, da je debelost nalezljiva, ne kot virus, temveč v družbenem smislu, s čimer razlagajo tudi nenehno rast števila ljudi s prekomerno telesno težo, predvsem v zahodnih delih sveta.

Vir: svarog.org

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Salamander
Jaz pa se ne bi strinjal s trditvijo, da je debelost nalezljiva! Prej bi rekel, da je le nagnjenje k debelosti nalezljivo, oziroma dedno, ni pa seveda nujno, da je to tako. Največkrat je prisotna debelost v isti družini, ali pa med prijatelji, in je rezultat enakih ali podobnih prehranjevalnih navad. Prijatelji radi skupaj zahajajo na pice, sladoled, tortice..., ali pa se hodijo nacejat z alkoholom, kar vse vsebuje obilico nepotrebnih kalorij, ki v njihovih telesih nato skrbijo za nabiranje maščobe, kar naprej vodi v deformacijo njihovih teles (beri - v debelenje). Moja mama je imela to grdo navado, da je vedno pojedla vse ostanke za nami, otroki, ker se ji je zdelo škoda metati hrano stran, ko pa toliko ljudi po svetu strada. Čudna logika, ki jo je na koncu pripeljala do 40 kg viška telesne mase. Otroci smo bili pa seveda vsi normalno težki, ker smo vse odvečne kalorije sproti pokurili, pa tudi prenažirali se nismo. V kakšnih družinah se pa vsi prekomerno nažirajo, ponavadi nekvalitetne hitre hrane, rezultat pa je potem pri večini članov družine pač takšen, kakršen je. lp Salamander ...
titanic
Odgovor na komentar: Salamander
Prehranjevalne navade – že sama beseda pove, da je to nekaj kar se navadimo in ne podedujemo. Pretirana navada oziroma nezmožnost obvladati neko navado, pa je razvada, ki je lahko (vsaj ponavadi) škodljiva. Vendar menim, da se vsaka psihično vsaj približno stabilna oseba, lahko odvadi – razvadi. Hrana je zato, da preživimo, je zato, da jemo, ne živimo zato, da jemo. Razumsko in z vsaj malo ljubezni do sebe, si človek privošči primerne količine zdrave prehrane. Seveda tako tudi vzgaja otroka, da je za potešiti »lakoto« potrebno res malo in tisto kar pojemo naj bo kvalitetno in uporabno za naše telo in duha. Poznamo pa odvisnosti od hrane, čustveno neravnovesje in hranjenje ob ne-lakoti, ko nam manjka nekaj, kar pričakujemo, da nam bodo drugi dali. Ponavadi je to ljubezen, ko nismo ljubljeni (od druge osebe) in se zaradi pomanjkanja ljubezni do sebe, smilimo sami sebi in iščemo tolažbo v nezdravi hrani. Pojavi se občutek »lakote«, ki ni tisti prvinski za obstoj, za razvoj, za življenje telesa. Lakota je čustvena in zaradi smiljenja samemu sebi kompenziramo ljubezen s hrano. Nato nastane začaran krog iz katerega ne moremo ven – ker se redimo, imamo nezdrav izgled telesa, se slabo počutimo in še bolj jemo in vnašamo v svoje telo nezdrave substance. Treba je prekiniti na zavestnem področju in zaradi ljubezni do sebe jesti kvalitetno in malo. Le tako se lahko prekine začaran krog, ki se lahko zaradi zgrešene miselnosti »podeduje« v naslednje generacije. Podeduje se vzorec mišljenja. Lp Titanic
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Kombinacija kofeina in telovadbe uspešna v boju proti kožnemu raku

2 min branja