#Zdravje

(Pre)obsedenost z zdravo hrano

Sonce2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ortoreksijo strokovnjaki uvrščajo med psihološke motnje

Ortoreksija je motnja pri hranjenju, ki nastane takrat, ko posameznik pretirava z željo, da bi si izboljšal zdravje, in uživa izključno zdravo hrano. Gre za neke vrste obsedenost. Strokovnjaki jo uvrščajo med psihološke motnje.

Javnost je v zadnjem času bolj seznanjena z drugimi motnjami hranjenja, anoreksijo in bulimijo, vendar stopa v ospredje tudi ortoreksija. O anoreksiji govorimo, kadar kdo pretirano znižuje telesno težo in tako škoduje svojemu zdravju, o bulimiji pa takrat, ko izbruha zaužito hrano. O ortoreksiji so strokovnjaki prvič spregovorili pred približno desetimi leti. Tako je ameriški zdravnik dr. Steven Bratman v knjigi Health Food Junkies pisal, da posameznikom hrana pomeni neke vrste kult. Ortoreksik pa ne postaneš namenoma, ampak postopoma, ko v želji, da bi se zdravo hranil, z jedilnika črtaš nezdravo hrano.

Najprej so na vrsti sladkarije, maščobe, drobni prigrizki, čokolada, meso, jajca, mleko in tako naprej. Naravno pridelana in zdrava živila tako postajajo edina hrana, ki jo ortoreksiki uživajo.

Ljudje s podobnimi razmišljanji o zdravi hrani se združujejo, obiskujejo biotrgovine in tržnice in prisegajo samo na zdravo hrano. Zviška gledajo na tiste, ki še vedno zahajajo v restavracije s hitro pripravljeno hrano in niso naredili "reda" v svoji prehrani.

Prehrana ortoreksikov je namreč strogo načrtovana. Pripravljajo si dnevne in tedenske jedilnike. Nikoli se ne pregrešijo, zato na zabave in družinska srečanja prinesejo svojo hrano ali pa se srečanj s prijatelji, ki se ne hranijo samo z zdravo hrano, začnejo izogibati. Kadar pa se socialni stiki tako s širšo družino kot tudi s prijatelji začnejo spreminjati izključno zaradi hrane, se je že vredno zamisliti, kam to pelje.

Ko se ti zaradi želje po zdravem prehranjevanju spremeni stil življenja, si na dobri poti, da postaneš zasvojenec, ortoreksik. Ortoreksiki navadno posebno pozornost namenjajo tudi svoji fizični kondiciji in telesnemu videzu. Vedno več časa preživijo v različnih vadbenih centrih in telovadnicah.

Stroga delitev na dobro in slabo oziroma zdravo in nezdravo hrano je lahko tudi vzrok za nevrotske motnje. Čim več zdrave in enolične hrane ne pomeni vedno, da smo bolj zdravi, saj organizem potrebuje pestro in uravnoteženo prehrano.

Zato se je treba tudi o zavračanju cele skupine živil pogovoriti z zdravnikom, ki bo glede na naše splošno zdravstveno stanje ugotovil, če je to pametno in kako naj telo dobi vse potrebne snovi za normalno delovanje.

Vir: dnevnik.si

Skupnost Pozitivk

Komentarji

9

brzica
Mislim, da hoče članek poudariti ravno to, kar je rekel Lario, vsako pretiravanje škoduje v smislu premalo ali preveč, tudi z navadno vodo...sem poskusila na svoji koži. Osebno pa mislim, da že veliko narediš s tem, ko izbiraš osnovna živila (ne industrijsko pridelana, na primer navadni jogurt in kislo mleko namesto sadnega, sadje ješ posebej, pa čisto meso namesto klobas in paštet, pa ovsene kosmiče namesto sladkanih mislijev itd)...pomislite malo, kaj so jedli naši dedki in babice, pa so dolgo živeli. To pa ne pomeni, da si ne smeš kdaj kaj privoščiti. Ni problem, tisto kar ješ enkrat na teden ali na mesec, pač pa tisto, kar počneš vsak dan. Poleg tega ima naše telo veliko možnosti za prilagajanje, pogoj je le, da ne pretiravaš, da zaužiješ čimbolj raznoliko hrano (človeku podobne opice pojedo trikrat več različnih vrst hrane kot mi v sodobi družbi, pa s tem ne mislim osiromašenih indiustrijskih zvarkov!), da ješ večkrat na dan, da se presnova ne ustavlja in seveda, da mišice tudi uporabljaš (tako skeletne kot notranjih organov - pri tem mislim na primer črevesje, ki mora delati....pa srce in možgani tudi), skratka, zdravo življenje je še kaj več kot zgolj zdrava hrana...vsak imunolog (in tisti, ki se zna opazovati seveda), vam bo povedal, da stres mnogo bolj poruši imunski sistem kot pa način prehrane ...zato ni čudno, da ljudje zbolijo po recimo izgubi službe ali svojcev... Mislim, da hoče članek opozoriti na ljudi, ki postavijo pomen hrane v svojem življenju absolutno na prvo mesto in potem daleč nič drugega, ki postanejo zaradi načina prehranjevanja nestrpni in se vzvišeno ali žaljivo vedejo do drugih ter se razen o hrani niso sposobni pogovarjati o ničemer drugem. Pa še nekaj me je zelo presenetilo, sama nisem vegetarijanec, res pa je da ne jem veliko mesa pa še to ne industrijsko predelanega. Ampak, ko smo šli s kolegi vegetarijanci na kosilo, sem jaz za prilogo naročila goro mešane solate oni pa - industrijsko pecivo....toliko o razliki med vegetarijanstvom in zdravi hrani....
Jonson
Lario V European health report 2005 je jasno napisano, da je premajhen vnos sadja in zelenjave 6. dejavnik tveganja (izmed večih dejavnikov tveganja) po vrsti za nastanek srčnih bolezni (1.), cerebrovaskularnih bolezni (ožilja v možganih) (3.) in pljučnega raka (7). Številke za boleznimi pomenijo vrstni red sedem najpogostejših bolezenskih stanj v evropski regiji. Fizična neaktivnost je na 7. mestu dejavnikov tveganja, ki je dejavnik tveganja za srčne bolezni in cerebrovaskularne bolezni. Debelost je na 5. mestu, ki je dejavnik tveganja za ista bolezenska stanja kot pri fizični neaktivnosti. Kot vidiš je zdravo prehranjevanje (večji vnos S/Z, fizična aktivnost, pravilno količinsko hranjenje) pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravja. Torej kar tri izmed sedmih dejavnikov tveganja za tri bolezenska stanja izmed sedmih najpogostejših v evropski regiji. Ostali dejavniki tveganja so: visok krvni pritisk, tobak (kajenje), alkohol in visok krvni holesterol. Kot vidiš imamo tu še povišan krvni holesterol, ki je tudi odvisen od načina prehranjevanja. Torej 4 dejavniki tveganja. "Gonja" za zdravim prehranjevanjem prihaja od priznanih strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije na podlagi raziskav in njihovih ugotovitev. Kje je zdaj torej problem pri zdravem načinu prehranjevanja? Ni ga. Je namreč izredno priporočljiv s strani javnega zdravja za skrb populacije. Članek je zelo površno napisan in ni jasno razvidno oz. definirano kaj ortoreksija pravzaprav je. Ni jasno razvidno iz članka kaj zdravo prehranjevanje pomeni. Vse je nejasno. "Podira" tisto, za kar se SZO trudi - za bolj zdravo populacijo.
Brane K
Odgovor na komentar: Jonson
Pozdravljeni! Dobro, Lario, v tem smislu se strinjam s teboj. Samo velike cilje je težko dosegati, zato si je pametno postaviti majhne, a uresničljive. Ne gre samo za biološkost, gre tudi za energetsko razsežnost, ki je zelo pomebna, skoraj tako pomebna kot biološke čistost. Sadje (ali drugo), ki mu sadjar da del sebe postane eno raven višje kot nekaj v množični pridelavi. Kurje farme kot prispodoba ali v resnici so pa tako ali tako spomenik antivonjav, pa tudi česa drugega. Kar se tiče medsebojnih odnosov z ljudmi je pač res, da se najdejo tudi redki antitalenti, ki nekaterim pridejo prav v dokazovanju novih doktrin. Brane
Lario
Odgovor na komentar: Brane K
Brane in Jonson, Saj je glavni namen celotnega sestavka, da je na plan prišla nova obsedenost. Pred 50 leti v SLO ni bilo velikih megamarketov. Večina populacije je vsak dan kupila mleko, kruh, mogoče še kakšen priboljšek. Poglejme kaj se danes dogaja v megamarketih. En voziček je že premalo. Ljudje kupujejo nepotrebne reči. Kadar pride na police nov artikel ljudje željno čakajo nanj. To je prava obsedenost z nakupovanjem. Ta obsedenost je psihičnega izvora, tako kot je obsedenost z zdravo hrano, ki je tudi pred 50 leti ni bilo. Vemo zakaj. Na plan prihajajo bolezni turbokapitalizma. V možganih se dogajajo približno enaki procesi. Dobro je, da za take bolezni ni medicinskih preparatov, ali pač. Veleumni strokovnjaki bodo slej ko prej našli tabletko, ki bo rešila tak problem, kajti dobiček za taka zdravila (beri strup) bo gromozanski. Vsako pretiravanje škoduje. Lario
Jonson
Odgovor na komentar: Lario
Preobsedenost je tudi to, da ljudem ni mar kaj jejo in vase mečejo vse kot v kanto za smeti. Zato pa nastanejo bolezni. Dokazano. Zaradi nepravilnega prehranjevanja nastane vrsto bolezni, kot sem že napisal zgoraj (a verjetno ljudje to kar preskočijo). Za tiste, ki radi jedo veliko mesa (pa ni potrebe) in se prehranjujejo nezdravo je dobrodošel izgovor, da pa oni že ne bodo ortoreksiki, če jim bo zdravnik ali dietetik predpisal kakšno dieto. Bolje je skrbeti za zdravo prehrano (pa lahko to imenujejo ortoreksija), kot pa potrošništvo, ki nima nobenega pomena. Zdravje je še vedno človekova vrlina, ki je nujno potrebna za kvalitetno življenje. Zato primerjava zdravega prehranjevanja z potrošništvom ni na mestu!
Jonson
Hmmm, glede na članek mi zdrava pamet govori, da je z strokovnjaki, ki so "izumili" ortoreksijo nekaj hudo narobe! 1. Ortoreksija je motnja pri hranjenju, ki nastane takrat, ko posameznik pretirava z željo, da bi si izboljšal zdravje, in uživa izključno zdravo hrano. - Ali ni cilj dietetike in zdravstva, da naj bi populacija uživala zdravo hrano, da bi si izboljšali zdravje? Ali je možno pri tem pretiravati? Zakaj se populacijo, ki se začenja zavedati in informirati o zdravem načinu prehranjevanja napada in jih označuje, da so psihološko moteni?? 2. Ortoreksik pa ne postaneš namenoma, ampak postopoma, ko v želji, da bi se zdravo hranil, z jedilnika črtaš nezdravo hrano. - Stavek je nelogičen: ali ni želja, da bi se zdravo hranil tudi tvoj namen? Kaj je narobe z črtanjem nezdrave hrane iz jedilnika??? Ali ljudje z visokim krvnim pritiskom ne dobijo od zdravnika seznam živil, ki naj se jih izogibajo? Ali zdravniki spodbujajo ortoreksijo??? 3. Naravno pridelana in zdrava živila tako postajajo edina hrana, ki jo ortoreksiki uživajo. - Ali je kaj narobe z naravno pridelano hrano?? Je zdrava? Kje je torej problem? Torej ta stavek pravi, da so zdrava in naravno pridelana živila edina hrana, ki jo ljudje uživajo. Ja kakšna pa naj bo drugačna?? Nezdrava?? 4. Prehrana ortoreksikov je namreč strogo načrtovana. - Ali dietetika ne načrtuje jedilnikov, da bo hrana uravnotežena? Kaj je narobe z načrtovanjem svoje prehrane? Ali dietetika to celo ne vzpodbuja?? Seveda da vzpodbuja!! 5. Ortoreksiki navadno posebno pozornost namenjajo tudi svoji fizični kondiciji in telesnemu videzu. Vedno več časa preživijo v različnih vadbenih centrih in telovadnicah. - Torej nov nasvet uradne medicine je, ne hodit v telovadnice. Ne skrbet za fizično kondicijo, ker lahko postaneš ortoreksik. Ali ni pozitivno, da se človek začne ukvarjati s športom? Pa da skrbi za svoj izgled (s tem se poveča skrb za higieno). Kaj pa je narobe s tem?? 6. Stroga delitev na dobro in slabo oziroma zdravo in nezdravo hrano je lahko tudi vzrok za nevrotske motnje. - Torej zdravniki, ko dajo pacientom z visokom krvnim pritiskom seznam živil, ki naj se jih izogibajo, povzročajo pri njih nevrotske motnje. Torej: ali je ta članek iz Dnevnika nespretno napisan ali pa "strokovnjaki" sami sebi nasprotujejo, ko vse to, kar tu napadajo sami dejansko vzpodbujajo.
Lario
Odgovor na komentar: Jonson
Tako kot je obsedenost anoreksikov in bulimistov s svojim videzom, lahko ortoreksike prištevamo k ostalim obsedenostim, oziroma motnjam. K takim obsedenostim lahko prištevamo tudi nakupovalno bolezen, pa zasvojenost s kockanjem, pa s seksom itd. Saj je že dolgo znano da prihajamo v dobo, ki bo prinesla mnogo psihičnih motenj. Vemo tudi, da bolezni prihajajo iz glave, torej: "Bodimo najprej psihično stabilni in s tem pogojeno tudi fizično, oziroma obratno". V hudih letih pomanjkanja hrane, ko je cel svet umiral, so ljudje šli v gozdove nabirat koreninice in sadeže, da so preživeli. Danes hodijo v gozd tisti ljudje, ki so obsedeni z "zdravo hrano". Kaj je danes sploh še zravo? Na trgu prodajajo zelo draga jabolka. Prodajalci zatrjujejo da niso škropljena. Saj res niso, ni bilo potrebe. Nanje je padal kisel dež.
Brane K
Odgovor na komentar: Lario
Pozdravljeni! Tukaj mi smrdi na cenen trik. Spomniš se neko ime bolezni in tako zadevo hipno demoniziraš. Saj ni treba veliko premišljevati zakaj, ker velika večina dela drugače in tiste redke drugačneže gleda kot škodljive primerke. Dobro bi bilo, da bi se več ljudi zavedalo zakaj? Saj gre za naš planet, ne toliko za naše življenje. Lario, tisto o kislem dežju, pa je nespametno. Saj je razlika ali se vate zaleti krava ali muha. Tako je tudi razlika med vplivom kislega dežja in raznimi kemikalijami, ki jih uporabljamo na poljih. Vsaka stvar ima svojo težo in to je bistveno, torej bistveno poznati težo vpliva pojava. Kisel dež je škodljiv na redkih predelih Zemlje, pri nas zelo malo vpliva. Saj, tako znano posploševanje.... V Auri je zelo dober članek o umiranju čebel. Vsem ga toplo priporočam.
Lario
Odgovor na komentar: Brane K
Branek, če bi prebral cel sestavek, ne bi omenil samo kislega dežja. Pojdi na trg in vprašaj po biohrani. Kdor jo prodaja ti trdno zagotavlja, da je pridelana biološko. Kisli dež je samo prispodoba npr. za sosedovo škropljenje jabolk. Sosed ima kurjo farmo smrdi pa tebi. LP
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Depresija pušča hude posledice

1 min branja