Jezus je rekel, ste Bogovi. V svoji čistosti se lahko gibljemo ne omejeno po neskončnem vesolju. Nismo pa vse prisotni, kot Bog oče. Kdo pozna nastanek Božjega bitja, ve da nastane iz duhovnega atoma, katerega počelo je Bog oče. Z evolucijo, v razvojnih ravneh se razvija prek kraljestva mineralov, rastlin, živali, vse do bitij narave, katera so potem povzdignjena v duhovna bitja - Božje otroke. To se dogaja v duhovnih ravneh v vesolju. Iz tega lahko bralec sprevidi, zakaj se moramo obnašati, do kamnov, rastlin in živali, kot do svojih naslednjih bližnjih. Zato ker so del nas. Mnogi prebivalci zemlje mislijo, da je vse njihovo, da lahko delajo z materjo zemljo kar hočejo. Bog je rekel, podvrzite si zemljo, ravnajte z njo zakonito in dajala vam bo obilne in zdrave plodove za hrano. Kaj dela človek? Zastruplja zemljo s škropivi, gnojnico umetnimi gnojili. Spušča strupene snovi iz tovarn v zemljo in zrak. Izvaja atomske poizskuse.
Atomske odpadke odlaga v morja in zemljo. Človek se hvali s svojimi podvigi, s svojo genijalnostjo, vse za ceno življenja. Na misel mi pride pravljica o revnem krojačku. Ta je naredil uslugo škratku. Škrat ga hoče nagraditi in ga vpraša za željo. Naj bo vse zlato, česar se dotaknem pravi krojač. Ko je ugotovil da je ostal brez hrane in pijače, je sprevidel da je to bogastvo nesmiselno. Konec pravljice verjetno poznate.
Ali ni to kar počne človek, podobno tej zgodbi? Kaj bojo človeku, te megalomanske zgradbe, ne vem kaka tehnika? Tega ne bo mogel več koristiti, ker si je uničil osnovo za življenje; hrano, vodo, zrak. V prašajte se, zakaj so izginile prejšnje, civilizacije. Zaradi njihovega takozvanega napredka. To se bo zgodilo tudi s to civilizacijo.
Bog je vse čase svaril in opominjal svoje otroke, po poslancih luči. Naj se spreobrnejo in ravnajo po kozmičnih zakonih. Ni so jih poslušali. Ene so ubili, druge zasmehovali. Plesali so naprej okrog zlatega teleta. Zdaj se je pa začelo žeti kar smo posejali.
