Pozdravljena Merijen
Osebno mi je bolj pri srcu praznik 1. maj, ker je takrat že fajn toplo.
Praznično papanje žegnanih dobrot baje spomni, da je tud duh prisoten.
Vegič te še dodatno spomni, da pripravi želodec na žretje razmesarjenih trupel živali z kocinami kao zobotrebci.
Žrtve vedno padajo.
In baje je Jezus tako rekoč tud vpadel med ljudi.
»Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem in da ničesar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil Oče.
On, ki me je poslal, je z menoj.
Ni me pustil samega, kajti jaz vedno delam to, kar je všeč njemu.«
Bog od Boga, Luč od Luči, Sin od Očeta obstoječega v obstoju, ki človeku ni doumljiv.
Človek lahko v svoji duhovnosti seže le do konca svoje kože.
Svet je tisto kar vidiš.
Vidi se tud bolečina v srcu, spoznanje, da obstaja trpljenje.
»Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem vam pokazal.
Zaradi katerega od teh del me hočete kamnati?«
Judje so mu odgovorili:
»Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.«
Jezus jim je odgovoril:
»Ali ni zapisano v vaši postavi:
Jaz sem rekel: bogovi ste.
Če je imenoval bogove tiste, ki se jim je zgodila Božja beseda - in Pismo se ne more razvezati
( Tj. ovreči, spremeniti, zanikati. ) - , boste mar vi tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel:
›Božji Sin sem.‹
Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite;
če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, ( Različica začeli verovati. ) da je Oče v meni in jaz v Očetu.«
Jezus Kristus Božanski Sin.
Nato sem videl nebo odprto in prikazal se je bel konj.
Ta, ki ga je jezdil, se imenuje Zvesti in Resnični.
Ta pravično razsoja in se bojuje.
Oči so mu kakor ognjen plamen in na glavi nosi veliko diademov;
napisano pa ima ime, ki ga ne pozna nihče, le on sam.
Ogrnjen je v plašč, ki je bil namočen v krvi.
Ime mu je Božja Beseda.
Na belih konjih mu sledijo nebeške vojske, oblečene v belo in čisto tančico.
Iz ust mu sega oster meč, da z njim udari po narodih.
Pasel jih bo z železno palico in tlačil stiskalnico z vinom srdite jeze Boga, vladarja vsega.
Na plašču in na boku pa ima napisano ime:
Kralj kraljev in Gospod gospodov.
Skrivnost zase.
Ljubi Bog ljubi.
Kaj mi praviš, da sem dober?!
Nihče ni dober razen enega, Boga!
Jaz sem GOSPOD.
Prikazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu kot
›Bog Mogočni‹;
a z imenom GOSPOD ( Hebr. JHVH; )
se jim nisem razodel.
Ljubezen.
Dogaja se.
Vso dogajanje, ki ga človek dojema, dogaja ljubi Bog.
Se dogaja resničnost, stvarnost v brezkončnosti.
Al ljubi Bog obstaja v vesolju?
Če da, kje je lociran?
V srcih?
Mejbi je porazdeljen v ljudeh?
Poglejte zdaj, da sem jaz, le jaz,
in ni boga poleg mene;
jaz usmrčujem in oživljam,
zadajam rane in ozdravljam,
in nihče se ne more rešiti iz moje roke.
Nimam pojma.
Ljubi Bog ljubi ljudi.
Ustvaril je tud tebe torej te ljubi.
Ustvarjen zazna stvarnost.
Življenje.
Angel je res pravi angel kadar je ob tebi.
Da pomaga brez fint.
Razni duhovni stručkoti priporočajo izsijoče padle angele.
Angel z svojo ljubo voljo izpolnjuje ljubo povelje.
Angelom poveljuje Jezus Kristus po svoji ljubi volji.
Zato moramo biti bolj pozorni na to, kar smo slišali, da nas tok ne odplavi.
Kajti če se je beseda, ki so jo oznanjali angeli, izkazala za trdno in če je vsaka kršitev in neposlušnost dobila pravično povračilo, le kako bomo ušli mi, če nam ni mar za tako veliko odrešenje, o katerem je začel govoriti Gospod, in so ga tisti, ki so ga slišali, utrdili med nami.
Zanj je pričal tudi Bog z znamenji in čudeži, z raznovrstnimi močmi in s podeljevanji Svetega Duha po svoji volji.
Prihodnjega sveta, o katerem govorimo, namreč ni podredil angelom, kajti nekje je nekdo pričeval:
Kaj je človek, da se ga spominjaš,
sin človekov, da ga obiskuješ?
Naredil si ga malo ( Ali za malo časa. )
nižjega od angelov,
s slavo in častjo si ga ovenčal, ( Nekateri rkp. dodajajo in ga postavil nad dela svojih rok. )
vse si položil pod njegove noge.
Ko mu je namreč vse podvrgel, ni pustil ničesar, kar mu ne bi bilo podvrženo.
Zdaj sicer še ne vidimo, da mu je vse podvrženo.
Gledamo pa njega, ki je bil postavljen malo ( Ali za malo časa. ) nižje od angelov, Jezusa, kako je ovenčan s slavo in častjo, ker je pretrpel smrt, ( Db. zaradi trpljenja smrti. ) da bi po Božji milosti okusil smrt za vsakogar.
On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč veliko sinov pripeljal v slavo.
Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, izpopolnil s trpljenjem. Vsi so namreč iz enega, tisti, ki posvečuje, in tisti, ki so posvečeni.
Zato ga ni sram, da jih imenuje brate, ko pravi:
Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom,
sredi zbora te bom hvalil,
in spet:
Vanj bom zaupal,
in spet:
Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Bog.
Ker pa so otroci deležni krvi in mesa, je prav tako tudi on privzel oboje, da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča, in odrešil tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse življenje vklepal v sužnost.
Toda ne zavzema se za angele, temveč za Abrahamovo potomstvo.
Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen, v tem, kar se nanaša na Boga, pa zanesljivi véliki duhovnik, ki opravlja spravno daritev za grehe ljudstva.
Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim.
Ko pa pravi:
»Vse je podvrženo,«
je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel.
Ko pa mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.
»Moj Gospod in moj Bog!«
»Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«
Vi me poznate in tudi veste, od kod sem.
Nisem prišel sam od sebe.
Toda tisti, ki me je poslal, je resničen, in vi ga ne poznate.
Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta ( Tj. hudič. ) prihaja.
Meni sicer ne more nič, ( Db. In v meni nima nič. ) vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče.
Ljubi Bog ljubi je Oče obstoja in tud ljudi.
Kajti moje misli niso vaše misli
in vaše poti niso moje poti, govori GOSPOD.
Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako visoko so moje poti nad vašimi potmi
in moje misli nad vašimi mislimi.
Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba
in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,
jo naredil rodovitno in brstečo,
dal sejalcu seme in uživalcu kruh,
takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:
ne vrne se k meni brez uspeha,
temveč bo storila, kar sem hotel,
in uspela v tem, za kar sem jo poslal.
" Usmiljeni je spočel otroka !"
Res je.
(
http://www.thecoolad.com/st-matthew-in-the-city-joseph-and-mary.html)
Ljubi ljubo ljubi.
Ljubo povelje ljubi.
Muslimansko šimfanje biblijske nove zaveze je staro kakor koran.
Allah, ko govori o prepovedi v Kur'anu, pravi:
»O, verniki! Ne izbirajte si zaščitnikov med Judi in kristjani...« (5. sura, 51. ajet)
Drugo besedo, ki jo Allah, s.w.t., uporablja v Kur'anu je »bitana«:
»O, verniki! Pristne prijatelje si izbirajte le med seboj...« (3. sura, 118. ajet)
Izpoved allaha, da ma rad ljudi?
Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli?
Vsak človek kdor je človeku v srcu človek bo rešen.
»Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
Usmiljenje je bitno.
To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice.
Bog je namreč samo eden.
Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, on, ki je sam sebe dal v odkupnino za vse, pričevanje ob svojem času.
Vnebohod kot vrnitev k Očetu katerega kraljestvo ni od tega sveta.
Raja na zemlji raja in se veseli raja.
Česar oko ni videlo in uho ni slišalo
in kar v človekovo srce ni prišlo,
kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo,
to nam je Bog razodel po Duhu.
Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.
Kdo izmed ljudi pa ve, kaj je v človeku?
Mar tega ne ve le človekov duh, ki je v njem?
Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo Božji Duh.
Mi nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi mogli spoznati to, kar nam je Bog milostno podaril.
To tudi govorimo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovne stvari presojamo ( Ali primerjamo. ) z duhovnimi. ( Ali razlagamo duhovnim (ljudem)).
Duševni ( Tj. posvetni, neduhovni. ) človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha.
Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno.
Duhovni človek pa presoja vse, ( Različica vsakega. ) medtem ko njega ne presoja nihče.
Kdo je namreč spoznal Gospodov um,
da bi njega učil?
Mi pa imamo Kristusov um.
Kdor se marveč hoče ponašati, naj se ponaša s tem, da je razumen in pozna mene, da sem jaz GOSPOD, ki delam dobro, prav in pravično na zemlji.
To mi je namreč všeč, govori GOSPOD.
Govori pa iz daleka dojemljivih dojemanj.
(
http://www.youtube.com/watch?v=qhduQhDqtb4&feature=channel)
Fajn bodi dojemljiva za ljubezen v srcih ljudi.
Lep pozdrav