Varuh ni preverjal točnosti primerjalnih analiz, ki jih je objavila nevladna organizacija na podlagi javno dosegljivih podatkov ESČP; verjamemo pa, da so podatki v glavnem verodostojni. Ti podatki so seveda zgovorni, vendar brez poglobljene analize, zgolj na podlagi deleža obsodilnih sodb, ni mogoče preprosto trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Slovenija je ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin leta 1994 in od takrat do leta 2014 je bila v 304 primerih sprejeta sodba ESČP z najmanj eno ugotovljeno kršitvijo pravice iz omenjene konvencije. Največkrat je bila ugotovljena kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva (262 krat) in pravice do odločanja v razumnem roku (256 krat). Očitno je, da gre pri teh najštevilčnejših kršitvah za sistemsko vprašanje dolgotrajnosti sodnih postopkov, ki je bilo v Sloveniji dolga leta nerešeno in je spodbudilo veliko števila pritožb na ESČP.
K temu so gotovo prispevale tudi medijsko odmevne sodbe ESČP z visokimi odškodninami zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov. To vprašanje smo v Sloveniji sistemsko rešili s sprejetjem Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Na tej podlagi se število pritožb in sodb ESČP, ki zadevajo našo državo, pomembno znižuje. Vendar Varuh v letnih poročilih, vse od začetka delovanja Varuha pred dvajsetimi leti, me drugim opozarja na nujnost spoštovanja temeljne pravice vsakogar, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega sodišča odločajo v razumnem roku.
