Astmo lahko premagamo z lastnimi močmi

V začetku maja vsako leto obeležujemo Svetovni dan boja proti astmi in vsako leto nas tako Svetovna zdravstvena organizacija kot tudi druge ustanove ter društva opozarjajo na vse večjo grožnjo, ki jo ta bolezen predstavlja, na porast števila obolelih, na vse težje oblike bolezni itn.

Obenem nam polagajo na srce, da je astmo moč nadzorovati z ustreznimi zdravili, s primernim načinom življenja in izogibanjem dejavnikov tveganja. V isti sapi nam znajo dodati tudi to, kako je razvoj zdravil resnično strašansko uspešen in lahko le-ta vsakomur zagotovijo učinkovit nadzor bolezni. Seveda o ozdravitvi niti besedice. Kar je tudi prav, saj si konvencionalno medikamentozno zdravljenje zahodne alopatske medicine tega nikoli niti ni zastavilo za svoj cilj. Tudi pri astmi je pristop podoben kot pri drugih kroničnih ali t.i. civilizacijskih obolenjih. Poudarek je na nadzorovanju simptomov in ne na njihovem odpravljanju, saj bi njihova odprava potegnila za seboj strahovito zmanjšanje predpisovanja zdravil in s tem zmanjšanje dobičkov vseh vpletenih, ne zgolj farmacevtske industrije.

Pa vendar, ali drži, da je možno astmo tudi resnično ozdraviti in ne zgolj nadzorovati? Odgovor je že dolgo jasen. Vsekakor! Pristopov, ki so se izkazali za učinkovite in so tudi bogato dokumentirani, je kar nekaj, vendar se bom v tem prispevku osredotočil na dva, ki ju predstavljamo na spletni strani endogena-medicina.vsi-zdravi.org.

Oba pristopa izhajata sicer iz ravno tako alopatske ruske medicine, ki pa ji, za razliko od zahodne, ne vlada farmacevtska industrija, saj niti nekdanja SZ ni imela lastne farmacevtske industrije niti je nima sodobna Rusija. Naj razložim. V zahodnem svetu več kot devetdeset odstotkov temeljnih raziskav v medicini financira farmacevtska industrija, ki je seveda zainteresirana predvsem za napredek in širjenje ponudbe predvsem in izključno na področju medikamentoznega zdravljenja.  Zdravila se patentirajo, patenti pa prinašajo strašanske dobičke še dolga leta naprej.

Ker nekdanje SZ – in sodobne Rusije – ni ovirala in 'sponzorirala' farmacevtska industrija, so se raziskave lahko, in morale, usmeriti na povsem druga področja. To je prineslo neverjeten razmah spogledovanja uradne medicine s starodavnimi zdravilskimi sistemi, kot so Ayurveda, stara kitajska medicina, rusko ljudsko zdravilstvo in še kaj bi se našlo.

Ker niso imeli farmacije, je finančna sredstva zagotavljala vojska, največ njen najbolj elitni del, vesoljski program. Plodov takšnega razvojnega modela je kar nekaj, med njimi pa bi posebej izpostavil SCENAR in iz nje izhajajočo DENS terapijo.

Pri obeh gra za bio-električni pristop k  obravnavanju zdravstvenih težav, ki se je v dolgoletnih in dokumentiranih raziskavah na množici vrhunskih medicinskih ustanov nekdanje SZ in današnje Rusije, izkazal za resnega tekmeca bio-kemičnemu pristopu, torej zdravljenju z zdravili. V mnogih pogledih ga prekaša za več raztezajev. Verjetno  najpomembnejši je odsotnost negativnih stranskih učinkov. Pa ta ni edini.

Bistvo bio-električnega pristopa, ki ga predstavljata denimo SCENAR in DENS terapija, je informiranje vrhovnega nadzornega sistema organizma, torej možganov, o trenutnem stanju na določenem predelu telesa. Električni signali, ki jih pošiljajo naprave, so silno nizke intenzitete in jih možgani sprejemajo kot bi le-ti izvirali iz organizma samega.

Ker imajo ti aparati vgrajen sistem bio-feedback, torej sistem biološke povratne informacije, in se impulzi, ki jih pošiljajo aparati možganom nenehno rahlo spreminjajo, možgani ne morejo postavljati blokad, kot to sicer počno nenehno, pri podobnih impulzih iz vsakega obolelega ali poškodovanega predela.

Na ta način so možgani prisiljeni ukvarjati se z določeno fiziološko motnjo, dokler izvajamo terapijo z aparati na predelu, kjer se pojavlja. Ukvarjajo pa se z njo na več ravneh. Prva raven je primerjanje dobljenih impulzov z impulzi, ki bi morali prihajati s tistega dela organizma, če bi bile odsotne patološke spremembe. Normativne vrednosti imajo seveda zapisane v genih. Ko zaznajo razliko, ki je očitna vedno, kadar je prisotna neka poškodba, obolenje, okvara, aktivirajo prirojene, endogene mehanizme samozdravljenja.

In endogeni mehanizmi samozdravljenja niso usmerjeni v odpravljanje simptomov, temveč v iskanje vzrokov in odpravo le-teh. Te naloge se možgani, kot vrhovno poveljstvo, lotijo večplastno.  Najprej prično izločati spojine imenovane nevro-peptidi, ki jih usmerijo na mesto težave z namenom omilitve ali odprave bolečin, pričetka procesa zdravljenja, ter priprave terena za nadaljne celovitejše procese.

Sledi aktivacija ostalih sistemov in organov organizma, od vegetativnega živčevja in žlez z notranjim izločanjem, do kardio-vaskularnega sistema, ki gradnike potrebne za obnovo dostavi na mesto zdravstvene težave. Vse to se odvija med samo obravnavo z aparati za SCENAR in DENS terapijo, po njenem zaključku, pa zaradi odsotnosti spreminjajočega signala, ki jih oddajajo aparati, možgani takoj zopet postavijo blokado. Blokade namreč možganom omogočajo, da se lahko posvečajo delovanju sistema kot celote, in ne pretežno z 'malenkostmi'.

Pri astmi, ki je večinoma obolenje, s katerim se oboleli ubadajo dlje časa, tako tudi ne moremo pričakovati olajšanja in ozdravitve v nekaj kratkih terapijah, ampak se učinki SCENAR ali DENS terapije pokažejo v obdobju od nekaj tednov do nekaj mesecev. Najprej oboleli zaznajo zmanjšanje pogostosti astmatičnih napadov, nato zmanjšanje silovitosti le-teh, dokler ne enega ne drugega ne doživljajo več.

Terapija poteka z omenjenimi aparati na predelu pljuč spredaj in zadaj, nadalje na predelu spodnje čeljusti ter vratne jamice nad prsnico, na predelu korena palca na dlani ter na predelu hrbtenice med lopaticama. Terapija se izvaja nekajkrat dnevno, v primeru astmatičnega napada, pa do prenehanja le-tega.

Pa da ne bi mislili, da je učinkovita le pri astmi in drugih obolenjih dihal. Nikakor ne. Izjemno učinkovitost kaže pri vseh obolenjih, boleznih, poškodbah, sindromih, itn., najsi bodo akutne ali kronične, le raka neposredno ne premaguje, in sicer zato, ker ga tudi človekov imunski sistem ne zaznava. Je pa učinkovita pri odpravljanju bolečin, krepitvi imunskega sistema, pospeševanju presnove in sproščanju za dober spanec.

Drugo možnost, ki jo ponuja spletna stran endogena-medicina.vsi-zdravi.org, pa predstavlja Frolovov dihalnik, ki postaja v naših logih vse popularnejši. Z njegovo pomočjo se priučimo drugačne tehnike dihanja, tehnike, ki smo jo vsi kot novorojenčki že obvladali, vendar jo kasneje pozabili. Gre za t.i. trebušno dihanje, torej dihanje s trebušno prepono in ne s pljučnim košem, kar omogoča veliko popolnejši iztisk zraka iz pljuč in s tem temeljitejšo izmenjavo plinov v njih.

Namen te izboljšane tehnike dihanja pa je predvsem spreminjanje izrabe kisika v organizmu in preprečevanja nastajanja prostih radikalov kisika, ki povzročajo v organizmu največjo škodo. To dosegamo s postopnim podaljševanjem izdiha, zaradi česar se sčasoma rahlo zniža odstotek kisika v krvi in zviša odstotek ogljikovega dioksida. To povzroči, da začno celice posegati po drugih razpoložljivih virih kisika, s čemer se občutno izboljša njihova prilagodljivost na spremembe v okolju, okrepi se njihova energetska učinkovitost in poveča njihova odpornost.

Vse skupaj to zlagoma pripelje do sprva milejših napadov astme in sčasoma do njihovega popolnega izostanka. Skrivnost pa je v redni dihalni vadbi s Frolovovim dihalnikom, najbolje zvečer pred spanjem. Koristna in zlahka izvedljiva je za vse starosti od treh let naprej, zahteva pa nekaj samodiscipline in vztrajnosti.

A da ne bo kdo mislil, da je namenjena le zdravljenju astme, sploh ne. Odlične       rezultate zagotavlja tudi pri vrsti drugih obolenj in nenazadnje pri športnem udejstvovanju. Priporočajo jo še pri kroničnem bronhitisu, pljučnem emfizmu, napihnjenosti pljuč, ishemiji srčne mišice, visokem krvnem tlaku, vegetovaskularni distoniji, debelosti, sindromu astenije, patološkem klimakteriju, osteohondrozi, aterosklerozi in bolezni, ki jo povzroča organska    
presnovna motnja.  

Obe možnosti sta izjemno zanimivi, koristni in učinkoviti, razlikujeta se le v ceni in univerzalnosti uporabe. In glede na splošno zdravstveno stanje in prevladujoče zdravstvene težave, bi vsaj eden izmed njiju moral najti pot v vsak razgledan in samozaščiten slovenski dom.

Aleksander Urbančič

endogena-medicina.vsi-zdravi.org/index.php/domov