Naša čutila so nekakšna tipala oziroma senzorji, s pomočjo katerih se orientiramo v zunanjem svetu - čutimo preko dotika, okušamo, vonjamo, slišimo, vidimo. Tako si ustvarjamo sliko o sebi, drugih in življenju. Naša čutila nam govorijo o kakovosti vsega, kar nas obdaja. Vendar pa čutila niso obrnjena samo v zunanji svet in nam ne dajejo le informacij o stvareh, ki so zunaj nas. Imajo tudi globljo vlogo – sporočajo nam o notranjih, subjektivnih, psihoenergijskih in duhovnih razsežnostih.
Čutila v tej vlogi so energijski kanali, svetlobne poti, ki vodijo navznoter, v psihoenergijski, duhovni svet. Tako predstavljajo vrata oziroma prehod od zunanjega k notranjemu. In tu se začnejo t.im. zunajčutne zaznave (s tujko ekstrasenzorna percepcija – ESP), kot so telepatija, jasnovidnost, jasnočutnost (psihometrija), prekognicija, avrična senzitivnost.
Razvoj zunajčutnih zaznav pomeni postopno prefinjevanje čutil, da postajajo vse bolj občutljiva tudi za bolj pretanjene, 'nevidne in neslišne' vtise, še posebej tiste, ki izvirajo iz naše duhovne, intuitivne narave. To pomeni, da postanemo bolj odzivni na modrost srca, da globlje razumemo različne dogodke v življenju, jih lažje sprejmemo, se drugače odzovemo – z manj strahu, jeze ali občutka nemoči. Tudi odločanje na razpotjih je bolj domišljeno. Lažje prepoznavamo, kaj je prav. Skozi vse to pa se učimo razlikovati med različnimi energijami, ki nas obdajajo: etrskimi – bioenergijo, astralnimi – čustveno energijo, mentalnimi – energijo misli ter energijo intuicije.
RAZVOJ ZUNAJČUTNIH ZAZNAV IN INTUICIJE
Bistvo razvoja zunajčutnih zaznav je razvoj intuicije v življenju. Intuicija je duhovna energija ljubezni in modrosti, ki je kvaliteta našega notranjega, višjega jaza. Intuicija je modrost srca - dragocen zaklad v vsakem človeku; njegov pravi, vendar skriti in skrivnostni obraz. Je kvaliteta, ki jo je vredno razvijati in modrost, ki nas uči, kako, kdaj in na kakšen način ravnati v različnih življenjskih situacijah, ne da bi škodovali sebi in drugim.
Izvor intuicije je v duši - duhovnemu jedru, srčiki vsakega človeka. Za stik z intuicijo je potreben trud v smislu samokultivacije – samoplemenitenja. Potreben je tudi jasen, čist um ter odprto srce, kajti intuicija presega vse to. Izvira iz tišine, ki je v ozadju vse zunanje aktivnosti. Naša telesa so kot pretanjeni senzorji za to duhovno energijo. Če je vibracija naših teles groba, nemirna, neurejena, ne moremo zaznati tega pretanjenega glasu intuicije. Tako kot ob hrupni glasbi ne moremo poslušati čebeljega leta. Zato se je potrebno naučiti telesa umiriti in se naučiti zaznavati z notranjimi čutili - kot bi poskušali slišati tisto, kar je za besedami, kar je notranje sporočilo. To pomeni razširitev zavedanja, da smo hkrati pozorni na več 'dimenzij'. Pomeni razvoj tistega, kar nam prinaša dostojanstvo, notranjo moč in samozaupanje, kar nam daje moč pomagati drugim in jih upoštevati ter jim prisluhniti.
Darja Cvek Mihajlović
Praktikum intuicije
