Strašilo

Strašilo motovilo po svetu je krenilo. S ceste je nekje zavilo, se na polju izgubilo. Nikoli več poti ni našlo... Še zdaj je tam, vso staro, prašno. Njegov klobuk je pomečkan in stari suknjič razcefran. In v hudem vetru si strašilo je eno nogo polomilo. Od jeze nad usodo tako odganja kosa, vrabca, srako...