A kot poudarjajo pri projektu Ledeni most (Icebridge), so tokrat prvič obširno in temeljito preučili vse antarktične ledene police. To so ledene ploskve, ki se s kopnega raztezajo daleč v morje, led pa jim neprestano dovajajo ledeniki.
Študija je pokazala, da je taljenje spodnjega dela ledenih polic odgovorno za kar 55 odstotkov vse izgube ledene mase na Antarktiki med letoma 2003 in 2008. Delež je precej večji od do zdaj znanih ocen. Ledene police za seboj zadržujejo masivne antarktične ledenike oziroma uravnavajo njihovo hitrost potovanja proti spremembi agregatnega stanja v t. i. 'vodno smrt'.
Glede na hitrost taljenja ledenih polic lahko znanstveniki pripravijo natančnejše napovedi za prihodnost. Pomembno je predvsem, kako se bo antarktični zid odzival na vse toplejše svetovne oceane in s tem prispeval k dvigu morske gladine. Pomemben bo tudi vpliv večjih količin sveže vode na kroženje oceanskih tokov, ki so izjemno pomembni. Brez toplega severnoatlantskega toka bi bili denimo Velika Britanija in zahodna Evropa na splošno precej hladnejši, Škotska in Islandija pa pod ledom.
Do zdaj je bila znanstvena skupnost mnenja, da ledeniki nastajajo dovolj hitro, da povsem nadomeščajo staljeni led, pri Nasi pa ocenjujejo, da morda ni čisto tako. Antarktične ledene police na leto izgubijo 1,325 milijarde ton zaradi taljenja spodnjega dela, medtem ko zaradi odtrganih ledenih gora v morju izgine 1,089 milijarde ton ledu.
Ledene gore, ki se počasi talijo med plavanjem po gladini, imajo sicer manjši vpliv na kroženje oceanskih tokov,medtem ko taljenje spodnjega dela ledenih ploskev dovaja veliko sladke, manj goste vode naravnost v tisto področje, kjer se svetovni tokovi obračajo.
Vir: dne.enaa.com/
