#Aktualno

Slovenščina, rad te imam!

Pozitivke6 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Pred kratkim sem prejel e-sporočilo o vplivu materinščine na človekove gene; zapis o tem je preko Veste Vanel poslala Ewa J. Gunnčar. Ker imam zelo rad slovenščino, izkoriščam priložnost, da Ewinemu razmišljanju dodam nekaj manj znanih, a spodbudnih dejstev o slovenskem jeziku.
----------------------
(e-sporočilo ge. Ewe J. Gunnčar)

Pozdravljeni. Spet me čevelj žuli, pa bi rada napisala par stvari.
Pečem kruh, iz slovenske eko moke in med tem, ko vzhaja malo prebiram članke na internetu. Mojo pozornost je danes pritegnil  članek o Silvu Faturju (Delo), ki je napisal pravkar izšlo knjigo Ostružki. V članku tudi piše, da je materinščina jezik srca. In to je tisti žulj, ki mi že nekaj časa ne da mira. Pred par dnevi sem dobila mail z zelo zanimivo vsebino. David Icke piše o naši DNK, ki je odgovorna za izgradnjo naših teles, istočasno pa služi kot datoteka podatkov in komunikacije. DNK je organski superprevodnik, ki deluje pri normalni telesni temperaturi za razliko od umetnih superprevodnikov, ki za svoje delovanje zahtevajo ekstremno nizke temperature. Vsi superprevodniki so sposobni shranjevati svetlobo in informacijo.

Ruski lingvisti so odkrili, da genska koda DNK sledi istim pravilom kot jezik, ki ga posameznik govori. Do tega odkritja so prišli tako, da so primerjali pravila sintakse (način kako si sledijo besede v stavku), sematike (proučevanje pomena v oblikah jezika) in osnovnih pravil slovnice. Odkrili so, da osnove naše DNK sledijo slovničnim pravilom in da imajo svoja pravila slična jezikovnim - materinščina. To pomeni, da se ljudski jeziki niso pojavili slučajno, ampak so izraz naše prirojene DNK. So naš program.

Ruski biofizik in molekularni biolog Pjotr Garjajev in njegovi sodelavci so raziskovali vibracijsko obnašanje DNK. Odkrili so, da živi kromosomi delujejo kot solitonično-hologramski računalnik. Solitoni so posebna vrsta svetlobnega vala, ki med potovanjem ne menja svoje oblike. Ker so osnovne strukture temeljnih parov DNK in osnovne strukture jezika iste, ni nobene potrebe po dekodiranju naše DNK. Posameznik mora enostavno uporabiti besede in stavke svojega materinega jezika. DNK bo vedno reagirala na valovanje, ki ga oblikuje beseda. To je tudi znanstveno dokazano. S to razlago se da razložiti zakaj imajo razne afirmacije in avtogeni treningi tako močan vpliv na ljudi, da se začnejo spreminjati.

In žulj. Vsakič, ko kje zasledim, po navadi je to v javnih občilih, da rečejo, kako smo Slovenci narod hlapcev, saj je o tem pisal že Cankar, me popade sveta jeza. Če je imel Cankar o sebi slabo samopodobo, ne vidim nobenega razloga, da bi si to njegovo podobo dovolili nalepiti na vse Slovence. Slovencev nas je res malo, kar pa ne pomeni, da smo zaradi tega manj vredni. Diamantov je na svetu tudi malo, pa je njihova vrednost velika. Med Slovenci je ogromno sposobnih, tudi v svetovnem merilu, ljudi na vseh področjih, znanstvenih, umetniških, tehnoloških...To, da smo kljub majhnemu številu uspeli ohraniti svoj jezik, ki je posebnost tudi med slovanskimi jeziki, je posebna vrednota. Zaradi vsega tega in dejstva, da živimo na prelepem koščku Zemlje v samem centru Evrope, v svoji državi, ne dovolim nikomur, da nas imenuje hlapce. Smo bojevniki v najfinejši obliki. Smo kot gibka rastlina, ki se sicer ukloni, da je močen veter ne izruje, kot se to zgodi, na primer, visoki vitki in trdni smreki, nikakor pa nismo slabotni. Imamo posebne korenine, zato jih začnimo cenit. Seveda imamo tudi slabe lastnosti, tako kot vsi drugi narodi. Toda zakaj bi svojo bodočnost gradili na slabih temeljih, če jo lahko zgradimo na svojih močnih posebnostih. Zato Slovenci, prebudite se iz stoletnega spanja in ne dovolite, da nam vzamejo naše znanje, naš pogum, naš jezik, našo posebnost majhnosti. Mi vsi smo izjemno redek in dragocen diamant. Smo res poseben narod.

Lep slovenski pozdrav
Ewa J. G.
----------------------



Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna, leta 2000, je bila v časniku NeDelo objavljena karikatura g. Marka Kočevarja, ki spodbuja k zavestni rabi slovenščine brez odvečnih tujk.

Večina Slovencev se verjetno ne zaveda, kako dragocen jezik je slovenščina. Ni pomembna le kot naš materni jezik, temveč omogoča tudi izjemno umetelno izražanje v skladu s sodobnimi težnjami. Naj trditev utemeljim s spoznanji iz treh različnih virov in zornih kotov.

1)  Kot ekonomist po izobrazbi sem prebral številne povzetke raznih ekonomskih sestavkov. Praviloma povzetek (rezimé) ne obsega več kot tretjino strani A4, ne glede na jezik, v katerem je napisan. Zaradi obvezne kratkosti mora biti povzetek strokovnega sestavka vedno jezikovno izčiščen in jedrnat, zato ne vsebuje prispodob, ki so v različnih jezikih različno obsežne. Zavedajoč se vsega naštetega mi je ob primerjanju povzetkov v slovenščini, italijanščini, nemščini, angleščini, francoščini ali kateremkoli drugem jeziku padlo v oči dejstvo, da slovenski povzetki vedno obsegajo najmanj vrstic, kar pomeni, da se dajo zadeve v slovenščini napisati najbolj jedrnato, tj. z najmanj besed.

2)  Pisatelj Saša Vuga je za Sobotno prilogo časnika Delo s 5. februarja 2011 izjavil, da je slovenščina jezik, ki je ustvarjen za 250 milijonov ljudi. Takšna navdušenje nad slovenščino je razumljivo za pisatelje, zato se ji ne čudim. Navadnemu Slovencu se ob taki izjavi zdi dobro in nič več, saj vsakdo pač hvali svoje bogastvo. Kaj pa, če je pisateljeva izjava jasnovidna in preroška?

Navedel sem dve stališči o dovršenosti slovenščine iz domačih logov. Kaj pa o slovenščini pravijo tujci? Poznam angleški rek, da tujec vidi zadeve jasneje (Foreigner's eyes see clearer). Ker večina tujcev ne pozna slovenščine, je treba včasih izhajati iz posrednih izjav, ki skupaj z že znanimi dejstvi tvorijo nekakšen mozaik, ki daje celovitejšo podobo. Prav tujec je namreč postavil piko na i. O čem že? O naprednosti slovenščine (!).

3)  V isti Sobotni prilogi časnika Delo je, nekaj strani naprej, objavljen tudi pogovor s Thomasom McEvilleyjem, filologom(1*) in svetovno znanim umetnostnim kritikom, ki piše v angleščini. Na spraševalkino vprašanje o vrednosti glagola v primerjavi s samostalnikom je T. McEvilley odgovoril: »Nekdo je zapisal, da v grški literaturi prevladuje glagol, v angleški pa samostalnik. Kdor je to rekel, se je jasno zavedal, da je glagol nekaj superiornega [večvrednega, boljšega – dodal MF], samostalnik pa le še en predmet. Glagol rine v prihodnost in nič mu ne more prekrižati poti. Ko mi je to postalo jasno, sem bil malce razočaran nad angleščino. …«

Kaj to spoznanje pomeni za slovenščino? Veliko, kajti tudi v slovenščini je glagol jedro vsake povedi in glavni stavčni člen; v tem je slovenščina enaka grščini. Skratka, McEvilley in neznani poznavalec grške literature menita, da bodo glagolski jeziki vedno bolj prednjačili, se uporabljali vse širše in množičnejše ... torej tudi slovenščina.

Zaključna spoznanja:

  • Po mnenju genetikov (ne)kakovostno besedno izražanje vpliva na (slabo) dojemanje življenja; ker je slovenščina tako dovršen in žlahten jezik, dobro jezikovno izražanje v materinščini plemeniti slovensko narodno zavest.
  • Tujci ugotavljajo, da je Slovenija zaradi svojih lepot in krajinske pestrosti skriti dragulj sredi Evrope; to brez dvoma drži, a tudi slovenščina ni od muh; je izjemno dorečen glagolski jezik, ki zaradi svoje izrazne jedrnatosti obeta, da bo tudi jezik prihodnosti.
  • Ne more se pričakovati, da bodo tujci cenili slovenščino, če je ne bomo najprej sami. Veseli me, da obvladam angleščino in osnove še nekaj tujih jezikov, a zavest o dovršenosti (briljantnosti) slovenščine me tako navdušuje, da mi prešerno rajata srce in duša.
  • Bralec, pozivam te, da se zavedaš imenitnosti in sodobnosti slovenščine!
  • Rojaki, upravičeno smo lahko ponosni na slovenščino, ki s svojo izpiljenostjo in naprednostjo prekaša mnoge sodobne jezike. Za takšno slovenščino so zaslužni nešteti rodovi naših prednikov, ki so z izostrenim čutom za lepoto in uporabnost materinščine postopno ustvarili sodoben slovenski jezik. Hvala vam, predniki!


marca 2011 napisal Mitja Fajdiga
Rakek na Notranjskem in Ljubljana
fajdiga.mitja@gmail.com

*   *   *

(1*) jezikoslovec, ki pozna književnost in kulturo skupine narodov
Skupnost Pozitivk

Komentarji

20

Devi
krasen članek, Mitja :) kolk je slovenščina lahko sočen in bogat jezik sem ugotovila, ko sem začela opažat razlike med prevodi kake iste knjige v angleščino in v slovenščino. marsikaj se sicer lahko pripiše tud prevajalcem, je pa dejstvo, da lahko nekaj narediš kvalitetno samo, če znaš in če ta možnost obstaja. slovenski jezik to možnost zlo očitno ponuja. če ga sami slabo uporabljamo, je to drug problem.
Marja
ZAKLJUČEK In žulj. Vsakič, ko kje zasledim, po navadi je to v javnih občilih, da rečejo, kako smo Slovenci narod hlapcev, saj je o tem pisal že Cankar, me popade sveta jeza. Če je imel Cankar o sebi slabo samopodobo, ne vidim nobenega razloga, da bi si to njegovo podobo dovolili nalepiti na vse Slovence. Slovencev nas je res malo, kar pa ne pomeni, da smo zaradi tega manj vredni. Diamantov je na svetu tudi malo, pa je njihova vrednost velika. Med Slovenci je ogromno sposobnih, tudi v svetovnem merilu, ljudi na vseh področjih, znanstvenih, umetniških, tehnoloških...To, da smo kljub majhnemu številu uspeli ohraniti svoj jezik, ki je posebnost tudi med slovanskimi jeziki, je posebna vrednota. Zaradi vsega tega in dejstva, da živimo na prelepem koščku Zemlje v samem centru Evrope, v svoji državi, ne dovolim nikomur, da nas imenuje hlapce. Smo bojevniki v najfinejši obliki. Smo kot gibka rastlina, ki se sicer ukloni, da je močen veter ne izruje, kot se to zgodi, na primer, visoki vitki in trdni smreki, nikakor pa nismo slabotni. Imamo posebne korenine, zato jih začnimo cenit. Seveda imamo tudi slabe lastnosti, tako kot vsi drugi narodi. Toda zakaj bi svojo bodočnost gradili na slabih temeljih, če jo lahko zgradimo na svojih močnih posebnostih. Zato Slovenci, prebudite se iz stoletnega spanja in ne dovolite, da nam vzamejo naše znanje, naš pogum, naš jezik, našo posebnost majhnosti. Mi vsi smo izjemno redek in dragocen diamant. Smo res poseben narod. Lep slovenski pozdrav Ewa J. G.
?
Rada imam mehkobo in barvitost odtenkov, ki tako bogatijo naš jezik. Uživam v prebiranju tekstov tistih, ki ga znajo uporabljati z občutkom. Tudi v vsakdanjiku. Nenazadnje mojstri s svojimi prevodi dokazujejo, da je še kako melodična, polna in razigrana ... George Byron (prevod Janez Menart) PARIZINA It is the hour when from the boughs the nightingale's high note is heard; it is the hour when lover's vows seem sweet in every whisper'd word; and gentle winds, and waters near, make music to the lonely ear. Each flower the dews have lightly wet, and in the sky the stars are met, and on the wave is deeper blue. And in the heaven that clear obscure, so soflty dark, and darkly pure, which follows the decline of day, as twilight melts beneath the moon away. Je čas, ko slavček v mraku vej visoko pesem gostoli; je čas, ko se ljubimcem zdi šepet priseg sladkost brez mej; ko slap in sapice v uho samotno, tih napev pojo. Glej, svod z zvezdami je prekrit in v lahni rosi cvet umit in val temneje posrebren in list mračneje pozlačen in v zraku tisti medli sij, svetlo teman, temno mehak, ki v njem še iskra dneva tli, ko v soju lune že zamira mrak.
Neta
Odličen članek. Jaz resnično ljubim slovenščino pisano in govorjeno. Nekaj lepega je v njej in upam, da bom tja do pozne starosti, če bog da to tudi počela. Skrajni čas je, da se nehamo podcenjevati dvignimo glavo in bodimo to kar smo, izobražen in kulturni narod. Fiona
Marja
In kaj želiš povedati Hetlucht? Čustva se izražajo v poeziji, svojstvena ali povzeta logika v takih-le člankih, čutenje jezika pa lahko preneseš v zavest toliko, koliko je kdo zavesten, pod blablabla pa »spakiraš« pomanjkanje le te. Ponos je lahko oholi ali pa pristen. In pristen ponos ima besedo Jaz. Slovencem zagotovo manjka pristnega ponosa, kar je posledica poduhovljene (hlapčevske) dežele. Jaz pravim, da je članek odličen. Želim ti lep dan
hetLicht
Odgovor na komentar: Marja
Marja, sprašuješ kaj želim povedati. No, mislim, da sem bila dovolj jasna. Bistvo: ni potrebno pretiravati pri pisanju o stvareh (v tem primeru slovenskem jeziku, češ, da je npr. slovenski jezik jezik prihodnosti), je pa lepo povedati koristne in plemenite lastnosti le-teh. Če kakorkoli pretiravaš, boš slej ko prej dobil nasprotovanje oz. argumente, ki trdijo ravno nasprotno od tvojih prepričanj. Če stvari postavljš nevtralno, potem na nasprotovanja največkrat ne naletiš. Zato, ker ne vsiljuješ lastne resnice ostalim. Ali misliš, da se drugače govoreči ljudje strinjajo s teboj, ko trdiš, da je tvoj jezik oh in sploh. Ne, isto bodo trdili o njihovem lastnem jeziku, da je namreč oh on sploh. In prepir je tu. Oh, kako vse preveč znano je vse to. Tako radi se kregamo, kdo je boljši, ponosnejši, bolj vreden, najmodrejši, najzavestnejši in sploh najlepši blablahaha. Zdrav ponos in Jaz pa se NIKAKOR ne moreta enačiti. Žal, bilo bi prelahko. Tudi tebi lep večer
Marja
Odgovor na komentar: hetLicht
Lepo te prosim Hetlucht. Tudi prepiri so zdravi, če ne celo nujni, kar zadeva nadgrajevanje podzavestnega arhetipa. Lahko se pa daš v lupino, zaviješ v vato ter se na ta način izogneš popolnoma vsem argumentom - diamantom in gnoju. (Navajaš, da je potrebno v slovenščini oboje preseči!). -:) Jezik je avtentičnost lastne biti, ki se zrcali skozi idejo kreacije, katero pisec intterpretira v svojem izraznem slogu. V pristnem Jazu zaznava kontinuiteto med zunanjim in notranjim, kar ga privede do svojstvene logike. Zato je jezik čudoviti inštrument, pravzaprav klaviatura z vsemi duri in moli, katere improviziraš po svoji ali pa božji volji. V nasprotnem primeru je boljše, da ostaneš nevtralno zanesen. Kdo pa pravi, da je ples v dežju normalen. Ljudje pa vseeno plešejo. Pijani od nevtralne zanesenosti, nazadnje jih pa začne motiti kdo je boljši plesalec. Najboljše, da začneš dirigirati nevtralno slovenščino. Brez palčke. Ljudje s hrbtenico je resnično ne potrebujejo. Tudi tebi lep večer
hetLicht
Odgovor na komentar: Marja
Poglej Marja, če so ti prepiri ljubi, potem `be my guest ali bolje somebody else´s´. Popolnoma napačno si interpretirala moje besede. Do prepirov pride zato, ker ne poznamo resnice o samih sebi in o drugih. Do prepirov pride zato, ker nismo sposobni prenesti različnosti. Če pa smo tega sposobni, potem prepiri čav bav. Torej ne gre za zapiranje v lupino, temveč za popolno puščanje svobode. Če postavljamo `absulutistične´ trditve v stilu to je boljše, to je naj, to je to, potem pač ne puščamo svobode in prepiri so tu, ker šef je lahko le eden in ko se srečata dva šefa je ogenj v strehi :-). Torej še enkrat, ne gre za izogibanje čemurkoli, temveč ravno za soočanje z različnimi fenomeni, pojavi, osebami v življenju brez zakrčenega prepričanja in občutenja o svojem lastnem prav. S tvojim drugim odstavkom se skoraj popolnoma strinjam, ni pa nobene potrebe, da se en jezik oz. način izražanja poveličuje nad drugega.... razen, če ne posedujemo modrosti in vpogleda, ki bi bistveno prispeval k nadalnjemu razvoju. Kar pa je v primeru jezika zanemarljivo in tudi skrajno subjektivna zadeva. Je pa zame Jaz nekaj povsem drugega, kot pa opisuješ ti. Jaz je duhovna substanca in ne mentalno-čustveno doživljanje, opažanje in izražanje. Torej ne gre za čustva in občutke niti za mentalno aktivnost. Tudi jaz ne pravim, da je `ples v dežju´ normalen. Ne vem od kod tebi to. Nisem dirigent, niti nimam pojma, kaj je to nevtralna slovenščina. Torej to zadnje bom kar preskočila :-)
hetLicht
Odgovor na komentar: hetLicht
Ups, Marja en popravek.....zaradi resnicoljubnosti do mene same :-), torej tudi z drugim odstavkom se ne strinjam, napačno sem prebrala prvi stavek.... se oproščam: jezik ni avtentičnost lastne biti, temveč tvoja lastna avtentičnost uporablja jezik kot orodje, da se izraža. V tem je pa velika razlika. V prvem primeru je avtentičnost omejena zgolj na en jezik (torej Slovenci se lahko avtentično izražamo le v slovenskem jeziku), v drugem pa avtentičnost posameznika ni omejena v izražanju in za to lahko uporabi katerikoli jezik, ki se ji zdi najbolj primeren. Jezik niti približno ni avtentičnost tvoje lastne biti. Banalno rečeno..... Slovencev nas je 2 milijona, kje je torej tu moja lastna avtentičnost? Morda samo v različnih podrobnostih izražanja? Avtentičnost posameznika ni omejena na jezik, le-ta je zgolj njeno orodje pri izražanju.
Marja
Odgovor na komentar: hetLicht
He, he HET.... Malo sem odprla kinderjajček.....«Majke mi«....., sem mislila da sežeš dlje. Sobotni pozdravček
hetLicht
Odgovor na komentar: Marja
he, he, ha, ha, tudi jaz...hvala bogu sem kar tu, he, he, ha, ha, juhuhu...
Marja
Odgovor na komentar: hetLicht
Presenečenje -.) Tako ja, brez maske človek lažje zadiha.
hetLicht
Odgovor na komentar: Marja
Ja, vedno sem brez mask. Torej: Tvoje pisanje se mi zdi žaljivo, pa ne zato, ker poveš svoje mnenje, temveč način, kako to poveš. Tudi jaz sem bila zelo trdna v svojem pisanju, vendar s to razliko, da nisem nobene besede usmerila direktno na avtorja članka ali pa nate. Pisala sem zgolj kritiko na besedilo. Če se s tem ne strinjaš, mi prosim natančno navedi stavke, s katerimi sem se direktno usmerila na avtorja ali pa tebe. No zate tega ni mogoče reči (tu pa se naslavljam direktno nate): prvič se niti ne potrudiš, da bi moj vzdevek napisala pravilno, če ti je pretežko, je moje osebno ime Mateja; `najboljše, da začneš dirigirati nevtralno slovenščino. Brez palčke. Ljudje s hrbtenico je resnično ne potrebujejo.´;`… sem mislila da sežeš dlje.´; Presenečenje -.) Tako ja, brez maske človek lažje zadiha´- tale je manj očiten, vendar vsakdo s kančkom razuma ve, kaj s tem misliš. Poleg tega si moje besedilo popolnoma napačno razlagala, vsaj to jaz razberem iz tvojih odgovorov. Nikakor nisem govorila o `nevtralni slovenščini´temveč o nevtralnem postavljanju mnenj. Če bi avtor članka svoje mnenje in doživljanja slovenskega jezika in slovenstva napisal nevtralno, torej brez stavkov, kot so npr. smo res poseben narod ali smo bojevniki v nafinejši obliki ali da bo slovenščina jezik prihodnosti… potem bi bila stvar popolnoma drugačna in bi njegove besede opisovale njegovo lastno izkušnjo, kateri pa pač ni moč oporekati, ker je skrajno subjektivna. Ko pa gre za projeciranje in raztegovanje osebnega doživljanja in izkušanja navzven, na druge ljudi (ali drugače povedano iz tvoje lastne resnice delaš neko splošno resnico) pa človek slej ko prej naleti na nasprotovanje. Očitno je tvoje doživljanje slovenskega jezika enako ali podobno avtorjevemu doživljanju in se z njim 100% strinjaš, tako kot še mnogi drugi. Moja izkušnja pa je drugačna, vendar ravno tako legitimna, kot tvoja in nič manj resnična. Torej zame slovenščina in slovenstvo nista nič posebnega, še zdaleč ne, ker sem doživela in dodobra izkusila tudi druge kulture in jezike. Kdo ima sedaj prav, ti ali jaz? Tvoje stališče je že predstavljeno v članku, moje sem pač izrazila sama v komentarjih. Zato nikakor ni potrebno biti žaljiva, lahko pa se spustiva v `iskrivo´ debato, ki lahko celo pripelje do novih spoznanj. Prosim te, ko iz kakršnega koli razloga ostaneš brez besed oz. argumentov (drugače bi se debata pač lahko nadaljevala), ne zatekaj se k žalitvam. Ta, zadnja je še poseben biser.
hetLicht
Odgovor na komentar: hetLicht
Oh, še to... ko v komentarjih uporabljam drugo osebo ednine, govorim na splošno, saj veš tako pogovorno... da ne bo spet prišlo do pomote (mišljeno iskreno, brez zajebavanja)
Marja
Odgovor na komentar: hetLicht
Ne bodi smešna..., Ne mislim dolgoveziti, tudi se ti ne mislim opravičevati, ker se nimam zakaj. Verjetno ti primanjkuje realni čut do slovenskega jezika, kaj šele spoštljivosti do ljudi, ki so se morali preveč boriti za obstoj slovenskega jezika. Preveč!!!!!!!!! Iz didaktičnega članka, resnično dobrega članka si naredila filozofsko dramo za sebi lastno nad-čutenje...., ki ga hočeš na vso silo avtorizirati.. In tu se vse konča. (Vse ostalo so flirt-debate). . pozdrav
hetLicht
Odgovor na komentar: Marja
Prosim, brez žalitev... ti imaš tvoje mnenje, jaz pač svoje, ki sem ga tu izrazila. Če ne moreš sprejeti, da nekdo drugače dojema slovenski jezik in slovenstvo, potem debata pač s teboj ni mogoča. Saj si spet `polna´ predvidevanj, da jaz pač ne dojamem slovenščine. In s tem mi zanikaš mojo izkušnjo. Ampak vidim, da ne razumeš. Popolnoma si spregledala point zadnjega posta, ki je pisal o različnosti izkušenj. Odgovori mi, katera izkušnja je bolj legitimna in resnična, tvoja ali moja, sosedova ali Pepetova? Ampak to je zgolj retorično vprašanje. Ti pa nadaljuj če želiš...
hetLicht
Odgovor na komentar: hetLicht
Premislila sem si. Prosim Marja, ne odgovarjaj mi več, ker me pogovor preveč potegne in mi zbuja neprijetne občutke, ker je preveč osebno napadalen (ne bodi no smešna, mislila sem, da dalje sežeš, nespoštljiva si...). Ni več za Marjo: Želela sem si debate, ker je zanimiva tema, zelo obsežna in večplastna. Po poklicu pa sem tudi zgodovinarka in zato so tovrstne tematike zame še posebej zanimive. Opažam pa, da je tu v Sloveniji zelo težko debatirati- sama zelo dobro poznam nizozemsko kulturo, ki je dežela debat in zato sem velikokrat izkusila sadeže, pa tudi slabe plati debatiranja- Slovenci se počutimo takoj osebno napadeni, če kdo postavi mnenje nasprotno našemu in ko nam zmanjka razumskih argumentov se zatečemo k žaljenju in napadom na osebo, v smislu: če ti sporočilo ni všeč, ubij poročevalca. Seveda posplošujem, ker je predmet splošen (namreč komunikacija). Mislim, da bom tu resnično zaključila, ker se mi zdi, da je slovenstvo nekako zelo občutljiva tema, neke vrste sveta krava, za katero je resnično bolje, da se je ne dotaknem. Morda kdaj drugič, ko bo prišel pravi čas.
hetLicht
Ponovno jaz :-) Občutek imam, da hoče ta članek nekako `vriniti´ ponos v zavest Slovencev. Naj bomo že vendarle ponosni nase. Pa je ti. hlapčevstvo res slabše od ponosa in obratno, ponos boljši od hlapčevstva? Poglejte kako ponosni so bili Nemci nase pred 2. sv. vojno! Pa so mnogo prispevali k rasti kolektivne zavesti. In kaj jim je to prineslo? Trpljenje in bedo in še kaj. Ponos namreč, ne prispevki. Poleg tega ima hlapčevsto tudi veliko prednosti, namreč tisti, ki trpi lažje vidi resnico, lažje goji v sebi iskreno sočutje, razumevanje in empatijo, ker ni tako zaverovan v lastno samopomembnost in ponos. Torej, presežimo hlapčevstvo in ponos in postanimo človeška bitja v pravem pomenu besede, odpovejmo se tako diamantu kot tudi gnoju in postanimo enakovredni, ljudje v družini človeštva.
hetLicht
še to...glagol in samostalnik sta popolnoma enakovredna. Prvi je odgovoren za gibanje, nastajanje, rast, torej za manifestacijo, drugi pa tej manifestaciji daje podlago oz. le-ta iz njega izhaja, na kateri se le-ta manifestira. Kdo je torej boljši? Kateri je torej pomembnejši? ...blablabla...
hetLicht
No ja.... kako za lase privlečeno.... Jezik je izraz zavesti določenega naroda. In ko govorimo o `fantastični´ dovršenosti slovenskega jezika, raje poglejmo, kako dovršena je slovenska kultura, kaj so njeni dosežki, kakšni so medsebojni odnosi Slovencev, omika naroda, prefinjenost in estetika izražanja v sedanjosti in preteklosti, samozavest naroda... smo Slovenci samozavestni? Ne mislim nacionalno ponosni, temveč resnično samozavestni. Se res zavedamo samih sebe? Če imamo tako dovršen jezik, potem bi to moralo biti samo po sebi umevno. In ko smo že pri glagolih in samostalnikih... res je, da slovenščina veliko pove z glagoli, skoraj pa ne uporablja besedice jaz, tako kot npr. germanski jeziki. Kje je torej nosilec glagola oz. dejanja? Kajti dejanje brez samostalnika, ki dejanje izpelje je pač prazno. Kje sem jaz, Slovenec/ka? Moja izkušnja je namreč ravno nasprotna....da je slovenski jezik izredno zapleten, z njim se pa ne da povedati prav veliko, vsaj kar se tiče področja o zavesti, o človekovem notranjem doživljanju in izkušanju. Zato sta meni osebno angleščina in nizozemščina veliko bližje. Se mi zdijo te zadeve skrajno subjektivne narave, zato me močno pogreje, ko vidim, da se določene stvari (v tem primeru slovenski jezik) poveličujejo in projektirajo navzven. Kot, da je slovenski jezik jezik prihodnosti, prosim lepo. Kot resnično človeško bitje je čisto vseeno kako govoriš, slovensko, angleško, finsko ali pa japonsko. Vse ostalo je zgolj odraz velikega občutka samopomembnosti ali obratno majhnosti in se je potem potrebno pač dokazovati. Z jezikom ali brez. Lepo je, da se povedo lepote in koristi določene stvari (tu slovenskega jezika) toda brez superlativov (naj, naj, naj...) in projekcij navzven (grobo rečeno moj jezik je boljši kot tvoj, moj jezik je nekaj posebnega...blablabla).
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Potrebujemo pomoč

1 min branja