Ta je leta 2011 znašal skoraj štiri milijone kubičnih metrov, vendar je bilo to le 71 odstotkov mogočega poseka lesa. Po oceni v gozdnogospodarskih načrtih bi ta namreč lahko znašal 5,5 milijona kubičnih metrov.
Težave so predvsem v zastareli tehnološki opremljenosti zlasti za primarno predelavo lesa. Posledica tega je, da se zaradi nekonkurenčnosti veliko lesa izvozi, slovenska lesna industrija pa zadnja leta vidno hira. Skupno število zaposlenih v gozdarski dejavnosti ter lesnopredelovalni in papirni industriji se je od leta 2000 do leta 2011 zmanjšalo za okrog 6.000, na 24.800. Število zaposlenih se je izrazito zmanjšalo zlasti v lesnopredelovalni industriji, in sicer z okrog 13.800 (v letu 2000) na okrog 9.600 (v letu 2011), kažejo podatki državnega statističnega urada.
Gozdove je treba paziti
Nikakor ne gre spregledati tudi okoljske funkcije gozdov, ki v Sloveniji pokrivajo 58,4 odstotka celotne površine. Imajo zelo pomembno vlogo pri preskrbi in čiščenju vode (ohranjajo čistost podtalnice in kakovost vodotokov) ter uravnavanju odtoka padavinskih voda v vodotoke (preprečujejo poplave).
Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera poudarja, da gozdna tla vpijejo 28-krat več vode kot peščena tla. Raziskave so še pokazale, da je spiranje tal na travniku do sedemkrat večje kot v gozdu, na goli površini pa kar 470-krat večje kot v gozdu.
En hektar bukovega gozda npr. zadržuje dva milijona litrov deževnice in jo odda kot pitno vodo v okolje. Odrasla bukev v povprečju sprosti tudi 9.400 litrov kisika na leto, to pomeni, da hektar bukovega gozda lahko pridela na leto toliko kisika, kot ga porabi letno 100 ljudi, poudarjajo v fundaciji.
Vir: rtvslo.si
